Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ml (1.383-1.407)



  1.      géopsihologíja  -e ž (ẹ̑-) nauk o vplivu zemljepisnih faktorjev na človekovo duševnost
  2.      géotêrmičen  -čna -o prid. (ẹ̑-é) geol. nanašajoč se na temperaturo v notranjosti zemlje: uporaba geotermične energije v praktične namene / geotermična elektrarna / geotermična stopnja globinska razdalja v notranjosti zemlje, v kateri se temperatura spremeni za 1° C
  3.      gépelj  -plja tudi -na [pǝl] m (ẹ́) priprava za vrtenje pogonske gredi, ki jo poganja vprežna živina; vitel: mlatilnico je gonil gepelj; mlatiti na gepelj
  4.      gestikulácija  -e ž (á) spremljanje govorjenja ali izražanje česa z gibi rok: ima živčno gestikulacijo; igralec je prepričevalen v svoji dikciji in gestikulaciji
  5.      gestikulírati  -am nedov. () spremljati govorjenje ali izražati kaj z gibi rok: igralec gestikulira in deklamira; smešno se je pačil in gestikuliral; gestikulirati umerjeno, živahno
  6.      gíbanje  -a s (í) 1. glagolnik od gibati: a) gibanje roke b) spraviti telo v gibanje; lahkotno plesno gibanje; enakomerno gibanje kazalca na uri; gibanje nebesnih teles / na semnju je bilo živahno gibanje in vrvenje c) gibanje na svežem zraku; določbe o gibanju tujcev; dovoljenje za gibanje v obmejnem pasu 2. naraščanje in upadanje količine česa na določenem področju: proučevati gibanje gospodarstva; gibanje osebnih dohodkov; gibanje proizvodnje in potrošnje; gibanje temperature; podatki o gibanju prebivalstva 3. delovanje skupine, množice za dosego določenega cilja: organizirati, sprožiti gibanje; razmahnilo se je množično mladinsko in žensko gibanje; odporniško, osvobodilno, revolucionarno, socialistično gibanje; stavkovna gibanja; razvoj mednarodnega delavskega gibanja / narodnoosvobodilno gibanje ◊ ekon. mezdno gibanje gibanje delavstva za dvig mezd; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; fiz. enakomerno, krožno gibanje; geogr. gorotvorno gibanje
  7.      gíbati  -ljem tudi -am nedov., tudi gibála () 1. raba peša delati gibe, premikati se: star je, komaj še giblje; z roko že lahko giblje / ustnice gibljejo, a ne govorijo; preh. veter giblje veje ∙ ekspr. dokler bom gibal, bom jaz gospodar dokler bom živel; pog., ekspr. dokler bo moj mezinec gibal, se to ne bo zgodilo dokler bom imel le malo moči 2. knjiž. povzročati, pospeševati kako dogajanje: ta oseba giblje dejanje drame; poezija giblje vse, kar je v dobi globoko človeško gíbati se 1. premikati se, hoditi: to vozilo se lahko giblje po kopnem in v vodi; gibati se po obodu kroga; gibati se v ravni črti; gibati se z migetalkami // spreminjati položaj: morje se je burno, nemirno gibalo; veje se gibljejo v vetru 2. biti, zadrževati se kje: mnogo se giblje na svežem zraku; gibal se je v visokih krogih pariške družbe; najraje se giblje med mladino // knjiž. biti omejen, postavljen na kako področje: razprava se giblje v družbenopolitični sferi / publ. nezadovoljstvo se giblje v mejah upravičene kritike 3. biti, nastopati v določenem razponu: cene se gibljejo od pet do deset dinarjev za kilogram; proizvodnja jekla se giblje od tisoč do dva tisoč ton letno; jutranje temperature so se gibale od minus tri do minus osem // publ. biti samo približno določen, ocenjen: škoda se giblje od dveh do treh milijonov gibajóč -a -e: gibajoča sila; gibajoče se ustnice
  8.      gíbčnost  -i ž (í) lastnost, značilnost gibčnega: ohranil je pravo mladostno gibčnost / gibčnost v obnašanju je razodevala njeno veselo naravo / diplomatska gibčnost; pokazal je izredno gibčnost duha
  9.      gíbek  -bka -o prid., gíbkejši in gibkéjši (í) knjiž. 1. ki se z lahkoto giblje, premika; gibčen: mlad, gibek fant; zagorela, gibka dekleta / bila je nežne in gibke postave; gibka roka / pesn. gibka voda // ki se da upogibati, pregibati; gibljiv: rogačeva glava je gibka ♦ teh. gibka cev cev iz vijačno zavitega kovinskega traku, ki se da pregibati 2. razgiban, živahen: gibka domišljija; ritem in melodija sta postala gibka in igriva / lahkotni, gibki verzi gíbko prisl.: hodila je prožno in gibko ♦ muz. gibko označba za izraz izvajanja grazioso
  10.      gibíca  -e ž (í) nav. mn., nar. prekmursko mlincem podobno pecivo iz nekvašenega testa: peči gibice
  11.      gigantízem  -zma m () med. čezmerna rast telesa ali delov telesa, navadno kot posledica obolenja hipofize: pojav gigantizma pri mladostnikih; pren. brutalni gigantizem v kiparstvu
  12.      gígolo  -a [ži- tudi dži-] m () mlad moški, ki se najame za ples in za družbo ženskam v zabaviščih: elegantni gigoli
  13.      gimnázija  -e ž (á) srednja šola za splošno izobrazbo: obiskovati, dokončati gimnazijo; hoditi v gimnazijo; učiti na gimnaziji; absolventi gimnazije; ravnatelj gimnazije; pog. vpisal se je v prvo gimnazijo v prvi razred gimnazije / večerna gimnazija s poukom v večernih urah; nekdaj: klasična gimnazija s poudarkom na pouku klasičnih jezikov in kulture; realna gimnazija s poudarkom na pouku živih jezikov in prirodoslovnih ved; nižja od prvega do četrtega razreda, višja gimnazija od petega do osmega razreda osemletne gimnazije / ekspr. vsa gimnazija se je zbrala na proslavi dijaki in profesorji gimnazije // stavba te šole: razstava je v gimnaziji; dijaki so se zbrali pred gimnazijo
  14.      gíniti 1 -em nedov.) knjiž. 1. slabeti, hirati: deklica je bolj in bolj ginila; gine kakor sneg spomladi / njena moč hitro gine; volja mu gine; ekspr. kar ginila je od vznemirjenosti // umirati: množice ginejo od lakote; giniti za svobodo; v mnogih vojnah ginejo ljudje za tuje koristi 2. ponehavati, izgubljati se: strah v njem je polagoma ginil; od dne do dne je bolj ginila sloga in ljubezen / postava gine v meglo, v megli / rdečica ji gine z lic; pesn. mladost, življenje gine ginèč -éča -e in ginóč -a -e: gineč sneg; v trpljenju gineče bitje
  15.      gipsárna  -e ž () pog. prostor, kjer se dela z mavcem; mavčarna: klinika ima novo, sodobno opremljeno gipsarno
  16.      gizdalín  -a m () ekspr. moški, ki se pretirano skrbno oblači in domišljavo vede: mlad mestni gizdalin; pariški gizdalini; obnaša se kot pravi gizdalin
  17.      gizdalínček  -čka m () slabš. manjšalnica od gizdalin: mladi, polizani gizdalinčki
  18.      gízdati se  -am se nedov. ( ) star. bahati se, postavljati se, ponašati se: mladi lepotci so se gizdali z rožnatimi kravatami
  19.      gízdavka  tudi gizdávka -e ž (í; ) zastar. gizdalinka, nečimrnica: mlade mestne gizdavke
  20.      glád  -ú in -a m () 1. občutek potrebe po jedi; lakota: najhujši glad ga je že minil; nič več ne čuti gladu; utešiti glad; v prijetni družbi je čisto pozabil na glad / pri njih ji ne bo treba trpeti gladu; pren., ekspr. glad po zemlji 2. pomanjkanje hrane: začel jim je groziti glad; tisoči so umirali od gladu
  21.      gladiátor  -ja m () pri starih Rimljanih borilec z nasprotnikom ali z divjimi zvermi pri javnih igrah: nekaj sužnjev so odbrali za gladiatorje; boj gladiatorjev
  22.      glásba  -e ž () 1. umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok: gojiti, proučevati glasbo; biti dovzeten za glasbo; festival sodobne glasbe / baletna, cerkvena, filmska, plesna glasba; klasična, ljudska glasba; lahka, resna, zabavna glasba; instrumentalna, vokalna glasba / profesor glasbe; akademija za glasbo // glasbeno delo: napisati glasbo za film; avtor glasbe k drami je znan komponist 2. izvajanje glasbenih del: rad posluša glasbo / orkestralna, zborovska glasba; spored lahke glasbe; pren., ekspr. sladka glasba njenega glasu ◊ gled. scenska glasba ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela; muz. absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; atonalna glasba; elektronska glasba katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah; komorna glasba za izvajanje z manjšim številom glasbenikov; konkretna glasba ki uporablja kot gradivo preoblikovane zvoke iz realnega sveta; programska glasba
  23.      glásben  -a -o prid. () nanašajoč se na glasbo: glasbena kritika, kultura, zgodovina; sistematična glasbena vzgoja; skladba je odlično glasbeno delo / glasbeni bienale; glasbena revija / glasbeni pedagog, pouk; obiskovati glasbeno šolo; izpit iz glasbene teorije / predvajati glasbeni film; glasbena oprema predstave; glasbena spremljava / glasbeni spored; radijska glasbena oddaja / glasbeni avtomat; glasbeni instrumenti; glasbena skrinja / glasbena križanka; pren., ekspr. glasbena govorica velikega mojstra ◊ muz. glasbeni izraz zvočna upodobitev skladateljevega doživljanja; glasbeni okrasek okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom; (glasbeni) stavek tehnično-kompozicijska uresničitev glasbenih idej; glasbena drama opera, v kateri sta si dramski tekst in glasba enakovredna; glasbena medigra glasba med dvema dejanjema odrskega dela; glasbene vilice kovinska palica, ki se končuje v obliki črke U, za dajanje intonacije glásbeno prisl.: glasbeno opremiti film
  24.      glásbenik  -a m () kdor se ukvarja z glasbo: ustvarjalni in poustvarjalni glasbeniki; nastop mladih glasbenikov
  25.      glasník  -a m (í) 1. s prilastkom kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor: bil je glasnik idealov takratne mladine; glasnik svobode / težke naloge pesniškega glasnika 2. knjiž. kdor prinaša kako novico ali sporočilo; sel, kurir: vest so poslali po posebnih glasnikih

   1.258 1.283 1.308 1.333 1.358 1.383 1.408 1.433 1.458 1.483  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA