Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ml (1.301-1.325)



  1.      favorizíranje  -a s () glagolnik od favorizirati: favoriziranje mlajših domačih avtorjev; favoriziranje novih podjetij; favoriziranje središča na škodo zaledja
  2.      fázen  -zna -o prid. (ā) nanašajoč se na fazo: fazna kontrola kvalitete izdelkov / fazna razlika / fazna napetost / fazni vodnik vodnik, ki ni zvezan z zemljo pri napeljavi za izmenični električni tok / fazna sprememba
  3.      federát  -a m () zgod., pri starih Rimljanih vojak barbarske vojaške enote, ki se je borila pod rimskim vrhovnim poveljstvom
  4.      fermentácija  -e ž (á) biol., kem. spreminjanje organskih snovi z delovanjem encimov: pospešiti fermentacijo; fermentacija mleka, tobaka
  5.      fermentírati  -am nedov. in dov. () biol., kem. povzročati fermentacijo: fermentirati mleko; tobak se fermentira fermentíran -a -o: fermentirane vrste mleka
  6.      févd  -a m (ẹ̑) v fevdalizmu zemljiška posest, ki jo podeli fevdni gospod vazalu v užitek za opravljanje vojaških ali drugih služb: deliti fevde; obdariti koga s fevdom / dati posestvo v fevd v užitek za opravljanje vojaških ali drugih služb
  7.      fevdálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na fevdalce ali fevdalizem: fevdalni red; fevdalna doba; fevdalna družbena ureditev / fevdalni odnosi, privilegiji; fevdalne dajatve; fevdalna razkosanost dežele; fevdalno plemstvo / fevdalna družba, država ◊ zgod. fevdalni gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki
  8.      fevdalízem  -zma m () gospodarsko-družbena ureditev pred kapitalizmom, v kateri je zemlja v lasti zemljiških gospodov, obdelujejo pa jo podložni kmetje: boj proti ostankom fevdalizma; prehod iz fevdalizma v kapitalizem / razvoj mest v fevdalizmu
  9.      fičfiríč  -a m ( ) ekspr. lahkomiseln, nezanesljiv, navadno vpadljivo oblečen mlajši moški: druži se s samimi fičfiriči; elegantni, gosposki fičfiriči; takle fičfirič, sploh ne ve, kaj bi študiral
  10.      figúra  -e ž () 1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke / na vrčih so vrezane različne figure likigeom. geometrična figura geometrični lik 2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugislabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi // oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure 3. redko postava: kroj je primeren le za majhne figure 4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure // igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro 5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije 6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura 7. muz. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur
  11.      figuránt  -a m (ā á) 1. nav. slabš. kdor ima kako (pomembnejše) mesto ali položaj, njegove funkcije pa dejansko opravljajo drugi: predsednik društva je samo figurant 2. redko statist: v igri nastopam kot figurant 3. geod. pomožni delavec pri zemljemerskih delih: geodet z dvema figurantoma
  12.      fiksírati 1 -am dov. in nedov. () 1. trdno namestiti kaj v določenem položaju ali na določenem mestu, pritrditi: fiksirati anteno; fiksirati reflektorje // trdno določiti: fiksirati datum ekskurzije; fiksirati pozicijo kamer / publ.: v pogodbi fiksirati minimalne mezde; fiksirati naloge inšpekcije 2. knjiž. določiti čemu dokončno podobo, zlasti v umetniški dejavnosti: portretist fiksira gib; režiser je fiksiral situacijo 3. nedov., pog. napeto, nepremično gledati koga: fiksirati sogovornika; ostro ga je fiksiral in tehtal 4. fot. kemično odstraniti za svetlobo občutljivo snov z neosvetljenih delov filma: fiksirati film / fiksirati fotografijo 5. biol., kem. kemično obdelati kaj, da se ohrani v določenem stanju: fiksirati preparat; fiksirati s formalinom ◊ gled. fiksirati besedilo dokončno pripraviti, obdelati ga za uprizoritev; med. fiksirati zlomljeni ud z oporami ga napraviti negibljivega; šah. fiksirati kmeta preprečiti mu napredovanje; tekst. fiksirati tkanino s toplotnim ali kemičnim postopkom doseči, da se tkanina pri nadaljnji predelavi ne krči ali razteza; um. fiksirati barvo površinsko utrditi, zaščititi barvno plast fiksíran -a -o: dajatve so bile fiksirane v urbarjih; nezadostno fiksirane meje / fiksirani pojmi ustaljeni
  13.      fílm 1 -a m (í) 1. prozoren, prožen trak, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo: naviti film; vložiti film v kamero / fotografski, kinematografski, rentgenski film // tak trak s posnetki: projicirati film na široko platno; dobro ohranjen film; dobiti seznam filmov, ki jih imajo na razpolago; zbirka filmov 2. umetniško delo iz slik na takem traku: film traja dve uri; gledal sem naš novi film; film so posneli v barvah; predvajati, režirati, snemati film; pog. kateri film vrtijo nocoj? predvajajo; ekspr. drugorazredni film; igra, nastopa samo v slabih filmih; dogodki so se vrstili kakor v filmu / predavanje je bilo spremljano s filmom o vzrokih nesreč / barvni, črno-beli film; celovečerni, kratki film; dokumentarni, umetniški film; kavbojski, ljubezenski, vojni film; lutkovni, risani film; nemi, zvočni film; televizijski film 3. ed. ustvarjanje, katerega izrazna oblika je umetniško delo iz slik na takem traku: pomen sodobnega italijanskega filma; razvoj filma; uveljavljanje barvnega filma; zgodovina filma / festival jugoslovanskega filma // pog. filmska proizvodnja, filmska industrija: šla je k filmu; dela pri filmu ◊ film. dolgometražni film; normalni film širok 35 mm; ozki film širok 16 mm; fot. eksponirati, fiksirati film
  14.      filtrírati  -am nedov. in dov. () čistiti tekočino ali plin skozi filter: filtrirati vodo; zrak so filtrirali skozi filter, namočen v srebrov nitrat / filtrirati mleko precejati; pren., ekspr. redakcija filtrira prispevke filtríran -a -o: filtrirana voda iz reke
  15.      fín  -a -o prid., finéjši () 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ◊ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene fíno 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog
  16.      fízičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na človeški organizem, telesen: fizični napor mu škodi; imeti dobro fizično kondicijo; njegove fizične potrebe so majhne; fizična zmogljivost, zrelost / ekspr. do tistega človeka je čutila nepremagljiv fizičen odpor; ob tem je začutil prav fizično bolečino / biti fizični delavec; fizično delo / evfem. fizično obračunavanje pretep, tepež / redko fizična ljubezen čutna, spolna / fizični dražljaj // nanašajoč se na življenje, obstoj ljudi: podjarmljenemu ljudstvu je grozila nevarnost fizičnega iztrebljenja 2. stvaren, predmeten: fizični obseg proizvodnje; fizični produkt; fizični svet 3. redko fizikalen: fizično telo / fizični zvezek ◊ geogr. fizična geografija geografija, ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; fizična karta karta, ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; jur. fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; šport. fizična kultura telesna kultura fízično prisl.: fizično delati; tega fizično ne zdržim; fizično prizadet človek ∙ večkrat se je koga fizično lotil ga je pretepel, udaril
  17.      fizikálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na fiziko: fizikalni pojav, zakon; fizikalne lastnosti snovi; fizikalne spremembe; fizikalno-kemično čiščenje odplak / fizikalna sredstva / fizikalni inštitut; fizikalni kabinet; fizikalni poskus; fizikalne vede; šola ima bogato fizikalno zbirko / fizikalna kemija ♦ astr. fizikalno dvozvezdje; geogr. fizikalni zemljevid fizična karta; med. fizikalna terapija fizioterapija
  18.      fízkultúrnica  -e ž (-) pog. športnica, telovadkinja: mlada, navdušena fizkulturnica
  19.      flíka  -e ž (í) nižje pog. krpa, zaplata: prišiti fliko; njegove hlače so že polne flik / krojač mi ni vrnil flik, ki so ostale od plašča ostankov blaga / ekspr. za otroka se bo že še našla kakšna flika manjši kos še neuporabljenega blaga; pren. za hišo je imel majhno fliko (zemlje)
  20.      flírtati  -am nedov. () imeti površen, neresen ljubezenski odnos, ljubimkati: poleti je flirtala v kopališču z mladim lepotcem / plešejo in flirtajo
  21.      flíšen  -šna -o prid. () nanašajoč se na fliš: flišna sedimentacija / flišno ozemlje
  22.      flotírati  -am nedov. in dov. () mont. ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine v vodi, ki so ji dodane kemikalije: zmleto rudo flotirajo
  23.      fluorizácija  -e ž (á) med. preprečevanje zobne gnilobe z uporabo fluorovih spojin: veliki uspehi fluorizacije / fluorizacija zobovja pri mladini // fluoriranje: fluorizacija pitne vode
  24.      fókus  -a m (ọ̑) 1. fiz. presečišče vzporednih žarkov po njihovem lomljenju ali odboju; gorišče: fokus leče ♦ gled. razširiti, zožiti fokus snop svetlobe iz reflektorja; psih. fokus zavesti česar se človek v kakem trenutku jasno zaveda 2. geom. točka, ki skupaj z vodnico določa stožernico: fokus parabole 3. med. mesto v telesu, od koder se more bolezen širiti; žarišče
  25.      fónolaboratórij  -a m (ọ̑-ọ́) lingv. prostor za učenje tujih jezikov s pomočjo magnetofona; jezikovni laboratorij: šola ima sodobno opremljen fonolaboratorij

   1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA