Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ml (108-132) 
- mléčec -čca m (ẹ̑) nar. mleček: ta rastlina ima strupen mlečec / za svinjo je nabirala neki mlečec ♪
- mléček -čka m (ẹ̄) 1. mleku podoben sok nekaterih rastlin, navadno bel: v koreninah in steblih je bel mleček; iz odsekane veje kaplja gost mleček // mleku podobna tekočina sploh: te žleze izločajo nekak mleček 2. rastlina z lepljivim, mleku podobnim sokom: ob plotovih raste mleček ◊ bot. cipresasti mleček strupena rastlina suhih tal z belim sokom, Euphorbia cyparissias; ostri mleček rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih, Euphorbia esula; čeb. matični mleček sok, bogat z beljakovinami in vitamini, ki ga izločajo posebne žleze mladih čebel ♪
- mléčen -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na mleko: a) mlečne sestavine / mlečna maščoba b) trgovina z mlečnimi izdelki; mlečni kruh; mlečni riž riž, kuhan na mleku; mlečna čokolada; mlečne jedi c) mlečna posoda / mlečna farma; mlečna industrija 2. po barvi podoben mleku: mlečna svetloba svetilke; megla je postajala bolj mlečna in gosta / ekspr. ima mehek, mlečen obrazek / mlečno steklo belo, neprozorno 3. ki ima zaradi nezrelosti še mehko, kašasto vsebino: ajda je še mlečna; mlečna pšenična zrna so začela trdeti / peči mlečne koruzne storže 4. ekspr. mlad, neizkušen: bil je še ves mlad in mlečen; cvili kot kakšno mlečno dekle / vojno je doživljal v mlečnih letih ● vznes. mlečni brat človek, ki ga je dojila ista ženska; mlečna kuhinja kuhinja, v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov; mlečna restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z mlečnimi jedmi in nealkoholnimi pijačami; njihove krave so zelo mlečne dajejo, imajo dosti mleka ◊ anat. mlečni zob vsak od dvajsetih zob, ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem
letu starosti izpade; mlečna žleza kožna žleza pri samicah sesalcev, ki določen čas po rojstvu mladiča izloča mleko; biol. mlečno kisanje kisanje, pri katerem nastaja mlečna kislina; bot. mlečna pečenica užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom, Lactarius volemus; kem. mlečni sladkor disaharid, ki je v mleku; mlečna kislina organska kislina, nastala pri oksidaciji mlečnega sladkorja mléčno prisl.: mlečno bela polt; mlečno zelenkast odtenek ♪
- mléčkast -a -o prid. (ẹ̄) podoben mlečku: nastala je mlečkasta zmes ♪
- mléčnat -a -o prid. (ẹ̄) podoben mleku: iz makove glavice se je pocedil mlečnat sok / megla je postajala vse bolj mlečnata / koruza je še mlečnata ima še mehko, kašasto zrnje mléčnato prisl.: mlečnato rdeč senčnik ♪
- mléčnež -a m (ẹ̄) nav. slabš. mlad, neizkušen človek: polk sestavljajo sami mlečneži / kot nagovor kaj boš ti, mlečnež ♪
- mléčnica -e ž (ẹ̄) 1. knjiž. mlekarica, molznica: posestvo redi šeststo mlečnic / krava je dobra mlečnica 2. nar. prostor za hlajenje in shranjevanje mleka: odnesti mleko v mlečnico 3. bot. lističasta goba z brezbarvnim ali obarvanim mlečkom, Lactarius: užitne in strupene mlečnice / poprova mlečnica ◊ bot. mlečnice rastline z zelo drobnimi cveti v socvetjih, Euphorbiaceae ♪
- mléčnik -a m (ẹ̄) 1. nav. slabš. mlad, neizkušen človek: kaj bo tak mlečnik z denarjem / kot nagovor ne usti se, ti mlečnik 2. anat. mlečni zob: izdreti mlečnik; mlečnike je imel vse gnile 3. rib. ribji samec: mlečniki in ikrnice 4. knjiž. vrč za mleko: odbiti dulec pri mlečniku ◊ bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus ♪
- mléčnjak -a m (ẹ̄) 1. nav. slabš. mlad, neizkušen človek: to je napravil kak mlečnjak; tak mlečnjak me že ne bo učil 2. zastar. mlečni zob: izpuliti otroku zadnji mlečnjak ♪
- mlečno... ali mléčno... prvi del zloženk (ẹ́) nanašajoč se na mlečen: mlečnokislinski; mlečnozobec ♪
- mléčnokislínski -a -o prid. (ẹ́-ȋ) biol., v zvezah: mlečnokislinske bakterije bakterije, ki povzročajo, da se pri vrenju sladkor spreminja v mlečno kislino; mlečnokislinsko vrenje vrenje, ki ga povzročajo mlečnokislinske bakterije ♪
- mléčnost -i ž (ẹ́) vet. zmožnost, sposobnost za dajanje mleka: mlečnost raste, upada; večati mlečnost krav z dobro krmo / doba mlečnosti // količina mleka, pridobljenega z molžo: povprečna mlečnost teh krav je tri tisoč litrov mleka / dnevna, letna mlečnost ♪
- mlečnozób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) nav. slabš. mlad, neizkušen: mlečnozoba zaljubljenca; preveč si še mlečnozob, da bi ukazoval ♪
- mlečnozóbec -bca m (ọ̑) nav. slabš. mlad, neizkušen človek: namesto krepkih mož so nam poslali četo mlečnozobcev / v politiki je še mlečnozobec / kot nagovor ti pa kar molči, mlečnozobec ♪
- mlečnozóbež -a m (ọ̑) redko mlečnozobec: ne mislite, da je to kak mlečnozobež, prav resen človek je ♪
- mlečnozóbnež -a m (ọ̑) redko mlečnozobec: ta mlečnozobnež ga že ni pretepel ♪
- mlékar -ja m (ẹ̑) moški, ki nosi ali razvaža mleko: mlekar je pripeljal premalo mleka; mlekarji in mlekarice ♪
- mlekár -ja m (á) delavec v proizvodnji mlečnih izdelkov: stavka mlekarjev in pekov ♪
- mlékarica -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki nosi ali razvaža mleko: mlekarica prinese mleko okrog osmih; cize branjevk in mlekaric / bila je mlekarica 2. žival, ki daje mleko, zlasti krava: v hlevu ima tri mlekarice / dobra, slaba mlekarica / koza, krava mlekarica ♪
- mlekaríja -e ž (ȋ) redko mlekarstvo: začel je z mlekarijo ♪
- mlekáriti -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se s pridobivanjem in (pre)prodajo mleka: mlekariti po starem ♪
- mlekárka -e ž (á) delavka v proizvodnji mlečnih izdelkov: mlekarji in mlekarke ♪
- mlekárna -e ž (ȃ) podjetje, obrat za zbiranje, predelovanje mleka: zadruga je dobila novo mlekarno; mestne mlekarne; organizacija dela v mlekarni // prodajalna mleka in zlasti mlečnih izdelkov: mleko in kruh kupuje v bližnji mlekarni; prodajalka v mlekarni ♪
- mlekárnica -e ž (ȃ) agr. prostor, navadno pri hlevu, za hlajenje in shranjevanje mleka: ob hlevih gradijo moderno mlekarnico ♪
- mlékarski -a -o (ẹ̑) pridevnik od mlékar: mlekarski voz ♪
1 8 33 58 83 108 133 158 183 208 
