Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
mk (491)
- agronómka -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za agronomijo ♪
- anatómka -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za anatomijo ♪
- astronómka -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za astronomijo; zvezdoslovka, zvezdoznanka: ugotovitev sovjetske astronomke ♪
- bómkanje -a s (ọ̑) zastar. uporabljanje opisnega prihodnjega časa namesto sedanjega časa pri dovršnih glagolih ♪
- brezdómka -e ž (ọ̑) ženska brez doma: zapuščena brezdomka ♪
- brómkálij -a m (ọ̑-á) zastar. pomirjevalno sredstvo, ki vsebuje brom; kalijev bromid: jemati bromkalij zoper nervoznost ♪
- dímka -e ž (ȋ) nar. temno siva krava: dimko je že pomolzla; krava dimka ♪
- dumdúmka -e ž (ȗ) pog. dumdum krogla: očitno je bilo, da je rano naredila dumdumka; dumdumka mu je raztrgala čelo ♪
- dúmka -e ž (ū) lit. lirsko-epska ukrajinska ljudska pesem: največkrat so peli dumke ♪
- dvojémka -e ž (ẹ̑) muz. istočasen prijem na dveh strunah na godalu ali brenkalu ♪
- ekonómka -e ž (ọ̑) ženska oblika od ekonom: ekonomka išče zaposlitev ♪
- gluhonémka -e ž (ẹ̑) knjiž., redko gluhonema ženska: gluhonemke so naučili pisati in brati ♪
- hmkati -am [hǝ̀m-] nedov. (ǝ̏) ekspr. s hm izražati obotavljanje, pomislek, dvom: mož je hmkal, nabiral čelo in skomigal z rameni ♪
- hmkniti -em [hǝ̀m-] dov. (ǝ̀ ǝ̏) ekspr. s hm izraziti obotavljanje, pomislek, dvom: ni vedel, kaj bi odgovoril, samo hmknil je ♪
- inozémka -e ž (ẹ̑) pripadnica tuje države: rad je bil v družbi z inozemkami ♪
- krížemkrážem in krížem krážem prisl. (ȋ-á) ekspr. izraža položaj v neurejeno križajočih se smereh: orodje leži križemkražem; hoditi križemkražem po mestu ♪
- ljubímka -e ž (ȋ) ženska, ki ima spolno razmerje s poročenim moškim: knez in njegova ljubimka ◊ gled. igralka, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih ženskih oseb ♪
- ljubímkanje -a s (ȋ) glagolnik od ljubimkati: koketiranje se je kmalu spremenilo v ljubimkanje / rada je pripovedovala o svojih ljubimkanjih s študenti ♪
- ljubímkati -am nedov. (ȋ) 1. izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos: ljubil ni, ampak ljubimkal; poleti je z njim ljubimkala v kopališču 2. redko ljubkovati, božati: otroka je vzela v naročje in ga ljubimkala in božala ♪
- ljubimkováti -újem nedov. (á ȗ) redko ljubimkati, flirtati: nekaj časa je ljubimkovala s podjetnim fantom iz sosedstva ♪
- máksimka -e ž (ȃ) voj., nekdaj težka strojnica z vodnim hlajenjem cevi in podstavkom na kolesih ♪
- mámka -e ž (ā) 1. ljubk., zlasti v kmečkem okolju starejša (poročena) ženska, navadno gospodinja; mati: iz kuhinje je prišla mamka / kot nagovor kaj bo dobrega, mamka / na klopeh po parku so sedele mamke in botre 2. ljubk. mama, mati: moja mamka me ima zelo rada / kot nagovor stori, mamka, kakor želiš 3. v medmetni rabi, v zvezi (sveta) mamka božja izraža začudenje, nejevoljo: (sveta) mamka božja, ali je to mogoče, je kriknila ♪
- narámka -e ž (ȃ) v ruskem okolju epoleta: generalska naramka ♪
- némka -e ž (ẹ̑) redko nema ženska: nemke so se sporazumevale z znaki ♪
- objémka -e ž (ẹ̑) teh. predmet, navadno obročast, za pritrjevanje, povezovanje česa: objemka za cevi, kable / pritrdilna objemka ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226