Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mit (76-100)



  1.      imitírati  -am nedov. in dov. () 1. delati kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega; posnemati, ponarejati: imitirati mahagoni / obnavljal je kipe in imitiral stare slike / to blago imitira irhovino 2. knjiž. ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug; posnemati, oponašati: imitirati koga v vedenju / imitiral je ptičje petje imitíran -a -o: imitiran marmor; imitirano usnje
  2.      intermiténten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko pretrgan, prekinjen, nepovezan: intermitentno delo ♦ geogr. intermitentni studenec studenec, ki v določenih časovnih presledkih izvira in presiha oziroma oslabi, presihajoči studenec; med. intermitentna mrzlica mrzlica, pri kateri temperatura zelo niha
  3.      izcímiti se  -im se tudi scímiti se -im se dov.) ekspr. (počasi) nastati, razviti se: iz prehlada se je izcimila bolezen; iz bežnega srečanja se je izcimilo veliko prijateljstvo; ne veš, kaj vse se lahko izcimi izcímiti tudi scímiti 1. nar. vzhodno vzkaliti, vzkliti: seme ni izcimilo; koruza se je že izcimila 2. ekspr., redko priti do česa, dobiti: iz kupčije je izcimil precejšen dobiček 3. zastar. ugotoviti, spoznati: iz gospejinega govorjenja je izcimil, kaj se dogaja
  4.      izmamíti  in izmámiti -im, in izmámiti -im tudi zmamíti in zmámiti -im, in zmámiti -im dov. ( á; á ) ekspr. 1. s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem priti do česa: izmamiti denar od prijateljev / izmamiti komu skrivnost 2. z vabljenjem, prigovarjanjem spraviti koga odkod: izmamili so ga iz internata / toplo sonce jih je izmamilo iz hiše ∙ knjiž., ekspr. s svojim petjem jim je izmamil solze jih je ganil do solz; prim. zmamiti
  5.      izmíti  -míjem tudi zmíti zmíjem dov., izmìl tudi zmìl (í ) z vodo ali drugo tekočino očistiti: rano so mu izmili z alkoholom; redko izmiti sod, steklenice pomiti / izmiti zaspane oči // z vodo ali drugo tekočino odstraniti zlasti umazanijo: izmiti krvav madež; izmiti si prst z rok / dež je izmil dim iz zraka; pren. s tem se sramota ne da izmiti; pesn. solze so ji izmile vso žalost izmít tudi zmít -a -o: izmita posoda; nebo je kakor izmito
  6.      izumítelj  -a m () kdor kaj izumi: izumitelj parnega stroja / izumitelji in novatorji
  7.      izumíteljica  -e ž () ženska oblika od izumitelj
  8.      izumíteljski  -a -o prid. () nanašajoč se na izumitelje: prejeti odlikovanje za izumiteljske uspehe / izumiteljska dela
  9.      izumíteljstvo  -a s () dejavnost izumiteljev: izumiteljstvo ima pomemben delež pri modernizaciji proizvodnje; izumiteljstvo in novatorstvo
  10.      izumítev  -tve ž () redko izum: bil je ponosen na svojo izumitev / izumitev pisalnega stroja
  11.      izúmiti  -im dov.) 1. narediti, ustvariti kaj novega, zlasti na tehničnem področju: izumiti pisavo za slepe; izumiti računski stroj 2. ekspr. z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti; izmisliti si: to čudo je izumil pesnik izúmljen -a -o: stroj je bil izumljen za olajšanje dela
  12.      jágmiti se  -im se nedov.) nar. belokranjsko potegovati se, puliti se (za kaj): jagmita se za pogačo, za žogo
  13.      jármiti  -im nedov.) knjiž. dajati jarem na vrat: jarmiti vole
  14.      kalamít  -a m () pal. izumrlo, preslici podobno drevo iz karbona: fosili kalamitov
  15.      kalamitéta  -e ž (ẹ̑) 1. agr. čezmerno razmnoževanje škodljivih živali, zlasti žuželk: proučevati kalamiteto 2. zastar. stiska, težava: bil je v nenehnih denarnih kalamitetah
  16.      komít  -a m () zgod., pred balkanskimi vojnami pripadnik prostovoljne bolgarske, grške, makedonske ali albanske vojaške organizacije, ki se bojuje proti okupacijskim oblastem: napadi komitov / srbski komiti četaši, četniki // po prvi svetovni vojni pripadnik ilegalne bolgarske, grške, makedonske ali albanske politično-vojaške organizacije, ki pomaga tujim silam in se bojuje proti domačim oblastem
  17.      komitáš  -a m (á) zgod. komit: hrabri komitaši
  18.      komitát  -a m () v ogrski monarhiji najvišja upravna enota, županija: zastopniki komitatov
  19.      komité  -ja m (ẹ̑) 1. vodilni organ stranke, zlasti komunističnih partij: izvoliti komite; sestanek, sklepi komiteja; tovarniški komite in sindikat / sekretar občinskega komiteja / centralni komite / iti na komite na sedež tega organa 2. skupina ljudi, izvoljena ali imenovana za opravljanje določenih nalog; odbor: sestaviti komite; regionalni komiteji; zasedanje komiteja / olimpijski komite / Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije izvršilni organ Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije
  20.      komitènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) 1. (poslovni) partner: komitentom je na uslugo več pomorskih agencij / uradne ure za komitente stranke 2. ekon. pravna ali fizična oseba, za katero trgovski posrednik opravlja trgovske ali bančne posle: banka je prodala vrednostne papirje svojih komitentov; komitenti in komisionarji
  21.      komítski  -a -o prid. () nanašajoč se na komite: komitske akcije / komitski oddelki
  22.      kompromitácija  -e ž (á) kompromitiranje: kompromitacija dobronamerne akcije
  23.      kompromitíranje  -a s () glagolnik od kompromitirati: boji se kompromitiranja; poskus kompromitiranja ni uspel
  24.      kompromitírati  -am dov. in nedov. () zmanjšati, odvzeti ugled, veljavo komu z razkritjem resničnih ali namišljenih dejstev: kompromitiral je svojega dobrega prijatelja; kompromitirati koga pred javnostjo / taki posamezniki kompromitirajo celo organizacijo / zadnja akcija ga je popolnoma kompromitirala; pren., ekspr. kompromitirali so ideje marksizma kompromitírati se izgubiti ugled zaradi nepoštenega, nečastnega dejanja: voditelji so se pri ljudstvu kompromitirali; pazil je, da se ne bi kompromitiral / revija se je med okupacijo kompromitirala kompromitíran -a -o: kompromitirani politiki; kompromitirana teorija o rasni superiornosti
  25.      miti 1 -im nedov., tudi krmíte; tudi krmíla (ŕ) 1. dajati živali krmo: krmiti golobe, kokoši, prašiče; krmiti s senom, z zrnjem; dobro krmiti živino // nizko hraniti: kako vas krmijo v menzi; krmi se samo s fižolom / ves dan so krmili želodce; pren. otroke je krmil s puhlo in površno literaturo 2. redko dajati jesti, zlasti živali, živalim: voloma je krmil samo deteljo kŕmljen -a -o: konj je dobro krmljen

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA