Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mit (126-150)



  1.      ojármiti  -im dov.) knjiž. dati jarem na žival: ojarmiti vola
  2.      omamíti  in omámiti -im, in omámiti -im dov. ( á; á ) 1. narediti, povzročiti, da se kdo manj ali sploh ne zaveda samega sebe, svojih dejanj: omamiti človeka s plinom, udarcem / omamiti čebele z dimom / ekspr. groza mu je omamila čute 2. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti: glasba in ples sta ga omamila, da je pozabil na težave; omamiti se z mamilom 3. knjiž. olajšati, omiliti: omamiti bolečino 4. med. narkotizirati: omamiti bolnika z injekcijo ● ekspr. knjiga ga je čisto omamila prevzela, navdušila; knjiž. te besede so mu omamile vest povzročile, da se je manj zavedal svoje krivde omámljen -a -o: ni mrtev, samo omamljen je; omamljen od mamil, petja
  3.      omíti  omíjem dov., omìl (í ) star. umiti: omiti umazana tla; omiti se z mrzlo vodo / omiti madež, rano izmiti omít -a -o: omita okna
  4.      onemíti  -ím dov., tudi onémi; onémil ( í) knjiž. utišati: morda se mi bo kdaj posrečilo, da ga onemim ∙ knjiž., ekspr. to je ljudi vznemirilo in onemilo zelo presenetilo
  5.      opogúmiti  -im dov.) narediti, da postane kdo pogumen: skušala ga je opogumiti; ko je to videl, se je opogumil / opogumil se je in jo zasnubil / njene besede so ga opogumile opogúmljen -a -o: nekoliko opogumljen je nadaljeval z delom
  6.      opremítelj  -a m () knjiž. opremljevalec: opremitelj dvorane / knjižni opremitelj
  7.      oprémiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. načrtno dati, razpostaviti pohištvo in druge predmete v kak prostor: opremiti sobo; opremiti si stanovanje / opremiti s starim pohištvom / dnevne sobe še ne bomo opremili še ne bomo kupili opreme zanjo; dvorano je opremila naša največja tovarna pohištva izdelala pohištvo zanjo / opremiti odrsko sceno 2. narediti, da ima delovna organizacija naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: opremiti delavnico, laboratorij; opremiti šole z instrumenti / opremiti letališče // dati k napravi, pripravi predmete za (boljše) delovanje: opremiti čoln, stroje; opremiti z jadri 3. narediti, da kdo dobi, kar je potrebno za opravljanje dejavnosti: opremiti armado, alpinistično odpravo; opremiti z modernim orožjem; opremiti se za v gore / opremiti konja 4. dati zunanjo podobo knjigi, gramofonski plošči: knjigo je opremil mladi akademski slikar / kot označba avtorstva prevedel X, opremil Y 5. publ. dati (k) čemu še kaj; dodati: opremiti knjigo z opombami; opremiti prevod s predgovorom / opremiti kupon s podatki vpisati nanj podatkeekspr. s prvo plačo se je kolikor toliko opremil se oskrbel z obleko, oblačiliadm. opremiti dopis z datumom navesti, napisati datum; opremiti prošnjo s prilogami priložiti, dodati priloge; film., rad. zvočno opremiti dodati radijski oddaji, filmu ustrezno glasbo, šume; navt. opremiti ladjo namestiti na ladji, kar je potrebno, predpisano, da je ladja sposobna za plovbo oprémljen -a -o: razkošno opremljen salon; rov je tehnično dobro opremljen; avtomobil je opremljen za vožnjo v snegu; moderno opremljena armada; izdaja klasikov, opremljena z opombami; sobo je najel opremljeno; publ.: vozilo je opremljeno z dvotaktnim motorjem ima dvotaktni motor; knjiga je opremljena s ščitnim ovitkom ima ščitni ovitek / v malih oglasih opremljeno sobo oddam
  8.      orazúmiti  -im dov.) knjiž. povzročiti, da postane kdo razumen, preudaren: strah pred posledicami jih je orazumil
  9.      osamítev  -tve ž () 1. glagolnik od osamiti ali osameti: a) osamitev bolnikov z nalezljivo boleznijo / prostor za osamitev / ukrepi nasprotnikov za gospodarsko in politično osamitev države / osamitev od množic b) posledica osebne krize je bila nenadna osamitev 2. stanje osamljenega; osamljenost: politična in gospodarska blokada je spravila državo v osamitev / živeti v osamitvi ● knjiž. zvočna in toplotna osamitev izolacija
  10.      osámiti  -im tudi osamíti -ím dov., osámil (ā ; í) 1. napraviti, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi: osamiti bolnike z nalezljivo boleznijo; osamiti obsojenca v celici // onemogočiti komu stike, povezavo z drugimi: otroka je preveč osamila; nasprotne države so jih hotele osamiti / načrtno osamiti žival / osamiti stranko od mednarodnega delavskega gibanja ločiti, odtrgati; pren. problema ne smemo osamiti 2. biol., kem. dobiti določeno snov, stvar iz kake snovi v čisti obliki: osamiti bistvene sestavine droge; osamiti virus / osamiti snov iz alg ● knjiž. literarni zgodovinar je pesnika preveč osamil ga prikazal ločeno od družbenega dogajanjašah. osamiti kmeta ločiti ga od drugih kmetov iste barve osámiti se, tudi osamíti se pretrgati stike, povezavo z drugimi: po ženini smrti se je osamil; politična skupina se je s tem osamila / knjiž. včasih se človek rad osami od vseh osámljen -a -o tudi osamljèn -êna -o: vsi ti bolniki so že osamljeni; osamljen je v celici; prim. osamljen
  11.      osumítev  -tve ž () glagolnik od osumiti: osumitev sodelavcev ga je vznemirila
  12.      osúmiti  -im dov.) vzbuditi, izraziti sum o kom: osumiti koga tatvine, vohunstva; osumili so ga, da je sodeloval z uporniki osúmljen -a -o: biti osumljen vohunstva; sam.: ekspr. ali sem tudi jaz na listi osumljenih ali sem tudi jaz osumljen
  13.      ošémiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) našemiti: ošemili so ga v medveda / nima okusa, otroke zmeraj tako ošemi ošémljen -a -o: ošemljeni otroci so hodili od hiše do hiše
  14.      podjármiti  -im dov.) ekspr. dobiti nad kom politično oblast, gospostvo: podjarmiti sosednjo deželo; podjarmili so številna ljudstva // dobiti nad kom oblast, gospostvo sploh: z vsemi sredstvi ga hoče podjarmiti; čisto si ga je podjarmila podjármljen -a -o: podjarmljene dežele
  15.      pòdkomité  -ja m (-ẹ̑) pododbor: sestaviti podkomite; predsednik podkomiteja
  16.      podmítiti  -im dov.) zastar. podkupiti: podmitil je ječarja
  17.      podvómiti  -im, in podvomíti in podvómiti -im dov. (ọ̄ ọ̑; ọ́) kratek čas dvomiti: podvomiti o uspehu, pog. v uspeh; niti za hip ni podvomil, da bodo srečno pristali / podvomil je o njegovi poštenosti / podvomil je o lastnem sinu
  18.      pójmiti  -im nedov. in dov. (ọ́ ọ̑) 1. knjiž. logično si razlagati, razumeti: ni mogel pojmiti, da so se sicer narodno zavedni ljudje med seboj pogovarjali nemško / z navadno pametjo tega ni mogoče pojmiti // ekspr. misliti si, predstavljati si: ali sploh pojmite, kaj nam to pomeni / še od daleč ne pojmijo, kaj je vojna 2. zastar. dojemati, razumeti: nihče ni pojmil, tako je bilo zapleteno / ker ga ni pojmil, je še enkrat vprašal ● knjiž. otroci resničnosti ne pojmijo, zato jim je fantastika bližja je ne spoznavajo, dojemajo s pojmi; star. svojo dolžnost je pojmil drugače pojmoval
  19.      pokŕmiti  -im dov., tudi pokrmíte; tudi pokrmíla (ŕ) s krmljenjem porabiti: pokrmili so že veliko sena / slabo sadje lahko pokrmimo živalim uporabimo za krmo
  20.      polákomiti se  -im se dov. (á) star. polakomniti se: polakomil se je njihovega denarja, zemlje
  21.      polomíti  -lómim dov. ( ọ́) 1. drugega za drugim odlomiti, zlomiti: polomiti palice; polomiti drevesom vrhove / sneg je polomil veje // povzročiti, da ima kaj odlomljene, zlomljene dele: pri obiranju so drevo precej polomili / polomiti ograjo, stol / ekspr. polomiti ključavnico, uro pokvariti 2. ekspr. povzročiti komu zlome, poškodbe: tako ga je tepel, da ga je vsega polomil; ne hodi tja, da se ne polomiš; pri padcu se je ves polomil 3. pog., v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: če ga fant kaj polomi, se lepo pomenita; ekspr.: polomil si ga na celi črti; pošteno ga je polomil // narediti napako: igralec ga je na premieri polomil; polomil ga je pri izpitu / ekspr. polomil si jo, da jih nisi povabil ● ekspr. ob izgovarjavi teh besed bi si kmalu jezike polomili zelo težko, nespretno so jih izgovarjali; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil kosti, rebra bi ga zelo pretepel; ekspr. sovražnik si bo v tem boju polomil zobe ne bo uspel; bo premagan polómljen -a -o: polomljena ograja; polomljeno drevo ∙ ekspr. iz službe je prišel ves polomljen zelo utrujen; ekspr. govoril je v polomljeni angleščini slabi, nepravilni
  22.      pomíti  -míjem dov., pomìl (í ) z vodo ali drugo tekočino očistiti: pomiti okna, tla; pomiti in pobrisati posodo / pomiti pod tekočo vodo; pomiti z vročo vodo
  23.      poneúmiti  -im dov.) nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo neumen, omejen: denar, uspeh ga je poneumil; ker bere same stripe in kriminalke, se je poneumil poneúmljen -a -o: poneumljeni bralci; živel je v poneumljenem okolju
  24.      pospremíti  in posprémiti -im, tudi posprémiti -im dov. ( ẹ́; ẹ̄) krajši čas spremljati: vsak večer jo je malo pospremil // spremeniti: pospremil je goste do vrat, iz hiše; molče so jih pospremili na postajo ● ekspr. pospremila ga je z občudujočim pogledom občudujoče je pogledala za njim; vznes. včeraj smo ga pospremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom
  25.      posúmiti  -im dov.) 1. začeti sumiti: zbala se je, da bo mož kaj posumil; takoj je nekaj posumila; ob tem je posumil v fantovo poštenost; nehote, nekoliko posumiti / posumil ga je, da hoče zbežati osumil 2. ekspr. podvomiti: posumil je, da sta se srečala po naključju; posumila je o njegovi zvestobi ∙ ekspr. nikoli niso posumili vanj vedno so mu zaupali, verjeli // navadno v zvezi z na pomisliti: ker ga ni bilo, so doma takoj posumili na nesrečo; ob pregledu je zdravnik najprej posumil na žolčne kamne

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA