Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
miocen (2)
- miocén -a m (ẹ̑) geol. starejša doba mlajšega terciarja: okamnine iz miocena ♪
- driopítek -a m (ȋ) antr. izumrla miocenska opica, pomembna za razvoj človečnjakov ♪