Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
mimogrede (39) 
- mímogredé prisl. (ȋ-ẹ̄) 1. izraža, da kdo kaj opravi medtem, ko kam gre, ne da bi bil to glavni namen poti: na sprehodu si je mimogrede ogledal razstavo / šiva, mimogrede pa prisluškuje hkrati, obenem 2. ekspr. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: videl sem ga le mimogrede / otroci kar mimogrede zrastejo // z lahkoto, brez težav: stroj vam mimogrede popravim 3. izraža, da se kaj posebej ne poudarja: to omenim samo mimogrede / elipt.: mimogrede, kako vam dela avto; mimogrede povedano, ni mi všeč; to vprašanje ni bilo tako mimogrede kakor po naključju, brez namena izrečeno; prim. iti, mimo ♪
- mimogréden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž., redko na hitro, mimogrede opravljen: to je le nekaj mimogrednih misli // kratkotrajen: njuno razmerje je bilo mimogredno ♪
- aperitív -a m (ȋ) pijača, ki se pije pred jedjo za boljši tek, navadno alkoholna: pelinkovec je odličen aperitiv; mimogrede je stopil v bife na aperitiv / popil je kar dva aperitiva; neskl. pril.: gost. hotel ima aperitiv bar in lastno kopališče ♪
- béžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. 1. na hitro, mimogrede opravljen: samo bežen pogled v zgodovino potrjuje to domnevo; bežen prikaz dogodkov; bežni vtisi, zapiski 2. ki traja malo časa; kratkotrajen: za bežen trenutek bi jo rad videl; to je le bežna misel; bežna sreča, želja // pesn. komaj zaznaven, rahel: bežen smehljaj; bežne sence 3. pesn. ki se hitro premika: bežen val; trenutek je šel mimo kakor bežen veter béžno prisl.: jubilantov bežno orisani družbeni profil; bežno ga je ošinila ♪
- blískniti -em dov. (í ȋ) blisniti: utrinki blisknejo in obledijo; naglo, kakor bi blisknilo, ga je zgrabil / njene oči so blisknile / mimogrede je blisknila po njem / avto bliskne mimo ♪
- búhati -am nedov. (ū ȗ) 1. s silo in z zamolklim glasom udarjati na dan: iz dimnika buhajo oblaki isker; ogenj buha skozi odprtino // ekspr. s silo se zadevati ob kaj: veter buha v okna 2. preh., zastar. suvati, dregati: mimogrede so ga buhali v rebra ● ekspr. topovi buhajo zamolklo streljajo ♪
- dotakníti se in dotákniti se -em se dov. (ȋ á) 1. približati se tako, da pride do dotika, stika: v pozdrav se je dotaknil čepice; dotaknila se me je in me pobožala; dotakniti se rane; skakalec se je pri doskoku dotaknil tal z rokami; dotakniti se s prsti; nalahko se dotakniti / konici sabelj sta se dotaknili; vrv se je dotaknila tal; pren. nikoli se ga ni dotaknila ljubezen; misel se ga je rahlo dotaknila // ekspr., z nikalnico izraža, da dejanje, ki izhaja iz osebka, (še) ni nastopilo: skedenj je že gorel, hiše se pa ogenj še ni dotaknil; gozd je čudovit, sekira se ga še ni dotaknila / jedi se ni niti dotaknil; pren. novi čas se ga ni niti dotaknil ∙ ekspr. noben moški se je še ni dotaknil ni imel z njo spolnih odnosov; ekspr. fant je pošten, nikoli se ne dotakne česa tujega ne vzame, ne ukrade 2. publ. na kratko, nekoliko spregovoriti o čem: govornik se je mimogrede dotaknil še tega vprašanja; z nekaj besedami se je dotaknil tudi položaja v svetu / v svoji razpravi se je dotaknil problema izseljencev 3. ekspr. rahlo udariti: če se me le dotakneš, ti bom vrnil; niti s prstom se te ne smejo dotakniti ♪
- gredóč prisl. (ọ̄) 1. izraža, da kdo kaj opravi medtem, ko kam gre: ko boš šel domov, se gredoč ustavi še pri stricu; na poti iz tovarne je gredoč obiskal še vse gostilne 2. nar. v trenutku, takoj: tak je: obrne se in gredoč pozabi na žalost; legel je in gredoč zaspal // z lahkoto, brez težav: ne bojim se ga, gredoč ga premagam 3. nar. na hitro, bežno: samo gredoč ga je ošinila s pogledom 4. star. izraža, da se kaj posebej ne poudarja; mimogrede: toliko (pripomnim) samo gredoč; prim. iti ♪
- íti grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ́, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1. premikati se s korakanjem zlasti v določeno smer: ko je šel po prehodu za pešce, ga je zadel avto; žival je šla vsa razdražena proti lovcu; stražar je šel pred njim; šel je mimo, ne da bi nas pogledal; molče sta šla po cesti / za hip se je ustavil, nato pa šel dalje; gosi so šle druga za drugo; šel bi hitreje, če bi mogel / po strmini smo šli po vseh štirih / pog.: ko smo šli v klanec, je avto nenadoma obstal ko smo se peljali; ob predsednikovem avtomobilu sta šla dva motorista sta se peljala // premikati se zlasti v določeno smer sploh: ko gre vlak skozi tunel, je treba zapreti okna; letalo je šlo hitro in visoko je letelo;
pog. avto je šel osemdeset kilometrov na uro, ko se je zaletel vozil s hitrostjo; žarg. koliko gre ta avto kakšno največjo hitrost ima / oblaki gredo čez nebo; pog. opazoval je, kako delci snovi počasi gredo na dno se usedajo; sonce že gre za goro zahaja / tolkli so po zagozdi, da je šla globlje in globlje / kri gre od srca po vsem telesu 2. opraviti kako pot: vsak dan gre na pokopališče; zjutraj je šel v mesto; seznanili smo se, ko smo šli v planine / vsako leto gre v kako drugo deželo potuje; tja bomo šli z letalom, vračali se bomo pa z vlakom / si že šel na Triglav si že bil na Triglavu / pog. ta vlak gre na Jesenice bo peljal // opraviti kako pot z določenim namenom: iti k sorodnikom na obisk; iti v bolnico na pregled; iti v gostilno h kosilu; iti v gozd po drva; iti v mesto nakupovat / iti k frizerju, zdravniku; iti k izpitu, na delo, kopanje; iti po zdravnika; v službo, šolo sta šla skupaj; iti čakat brata, pozdravit goste / iti na predavanje,
prireditev; nihče ni šel na sestanek ni bil na sestanku, se ga ni udeležil // z oslabljenim pomenom izraža dejavnost, dejanje, kot ga nakazuje dopolnilo: ni še šel k izpitu; po kosilu grem pol ure na sprehod se pol ure sprehajam; pog.: si že šel na operacijo si se že dal operirati; celo popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; zjutraj bomo šli kosit, popoldne bomo pa pospravljali seno zjutraj bomo kosili; z njim je šla večkrat plesat je večkrat plesala 3. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu: čas je, da gremo od tod; ob štirih je šel z doma; živali gredo pozimi v večjo globino; šel je v sobo in se zaprl; ptice v jeseni gredo, spomladi se pa vrnejo / kot vljudnostna fraza lahko greste / pog.: žebelj ne gre iz deske se ne da izvleči; meso gre rado od kosti se rado loči; jermen je šel z jermenika padel, zdrsnil; kdaj gre vlak odpelje; zamudili ste, vlak je že šel odpeljal / pog. šel bi k
vam, če me marate priselil bi se k vam; zaposlil bi se pri vas; iz teh krajev je šlo dosti ljudi v Ameriko se je odselilo / pog., ekspr. bolezen je zelo huda, bojimo se, da bo šel da bo umrl 4. pog. premikajoč se pojavljati iz česa ali kje: iz dimnika gre dim; iz rane gre kri teče, se cedi; moka gre iz vreče se raztresa, se usipa / mokrota mu je šla v čevlje prodirala, pronicala / ajda gre iz zemlje klije / od pečenke je šel prijeten vonj // premikajoč se pojavljati sploh: že tri dni gre dež dežuje; po nekaterih krajih je šla toča padala // širiti se: slab zrak gre tudi v sosednje prostore / mraz mu je šel po celem telesu; novica je šla od vasi do vasi 5. pog. potegniti, seči: iti z roko čez čelo; šel je s pinceto globoko v rano, da bi izvlekel drobec; po tem mestu boste morali še nekajkrat iti s cunjo / iti s svedrom v notranjost zemlje vrtati; na ovinku je šel nekoliko preveč desno zavil; pri skoku je šel s telesom preveč naprej se je
nagnil; pren. v svojih raziskavah ni šel tako daleč 6. pog. teči, delovati: mlin stoji, stope pa gredo; posluša, če ura gre; stroj je šel zelo tiho / ta avtomobil sploh ne gre je pokvarjen; ura gre točno; njegova ura gre naprej prehiteva, nazaj zaostaja / ob praznikih pošta ne gre / ekspr. gotovo bi ji jezik šel do jutra, ko bi jo hoteli poslušati bi govorila, pripovedovala 7. pog. biti speljan, voditi: železnica gre mimo tistega kraja; cesta gre čez hrib; daljnovod gre po dolini; na tem mestu gre reka nekoliko na desno zavije / vrata gredo na dvorišče; stopnice gredo v klet / del kolesa, skozi katerega gre os / žile gredo od srca po vsem telesu // segati, razprostirati se: tukaj gre kopno daleč v morje / tu je znamenje, do kod je šla voda ob poplavi 8. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža a) usmerjenost v stanje, kot ga nakazuje določilo: iti v lepšo prihodnost; publ.: iti v socializem; vse je kazalo, da gre država v vojno
b) brezoseb. bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: šlo je na jesen in se je že nekoliko ohladilo; na poldne je šlo in vsi smo bili lačni / ura gre na enajsto kmalu bo enajst; otrok gre v deveto leto bo star devet let // z glagolskim samostalnikom izraža a) udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: iti na dopust; tudi najmlajši je šel že v službo; ekspr. iti v smrt za domovino umreti; star. iti v zakon s kom poročiti se / publ.: razložili so, zakaj so šli v revolucijo so začeli revolucijo; za to stvar država ne bo šla v vojno ne bo začela vojne / iti v spopad s kom spopasti se / ekspr. za to dejanje boš šel gotovo pred sodnika boš obtožen, te bodo zaprli b) publ. da se z osebkom dogaja, kot določa samostalnik: s prevajanjem so šle lepote izvirnika v izgubo; predlog bo šel na glasovanje o njem se bo glasovalo, v obravnavo se bo obravnaval; veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža // postati član, pridružiti se: iti k
partizanom, tabornikom; iti v partijo / pog.: iti k dimnikarjem postati dimnikar; šla je k filmu postala je filmska igralka; šel je med postopače postal je postopač; iti za poroka komu biti komu porok; šel bo za šoferja postal bo šofer 9. s prislovnim določilom izraža obstajanje dejanja, dogajanja, kot ga nakazuje določilo: gibanje gre v krogu; zdravljenje gre počasi; pog. vsako delo gre sprva počasi se opravlja, dela / pog., ekspr. tiskanje knjige nikamor ne gre zelo počasi napreduje / pog.: trgovina gre dobro dobro uspeva; ekspr. ta knjiga gre se dobro prodaja / tisti dan je šlo vse narobe / brezoseb. tako v podjetju ne bo moglo iti več dolgo v takih razmerah ne bo moglo dolgo obstajati // s smiselnim osebkom v dajalniku ali orodniku biti, živeti v določenih gmotnih, zdravstvenih razmerah: gre mu dobro, slabo / s trgovino sedaj ne gre najbolje 10. pog., z dajalnikom biti dostopen, razumljiv: matematika mu ne gre / otroku pisanje že
gre ga že obvlada / to delo mu ne gre ga ne mara opravljati; ga ne opravlja uspešno // biti všeč, tekniti: meso mu gre; polenta mu ne gre 11. izraža, da je kaj glede na obseg, količino lahko na kakem prostoru, v kaki posodi: v sobo gresta le miza in kavč; vse bo šlo v nahrbtnik, samo treba je prav zložiti; jabolka ne bodo šla v košaro / pog. v ta avto gre pet oseb avto je registriran za pet oseb // izraža, da je kaj ustrezno a) glede na velikost, obliko: ta ključ ne gre v ključavnico; te rokavice ne bodo šle na mojo roko / pog. os ni šla v luknjo se ni dala namestiti b) glede na estetske lastnosti: k tej obleki ne gredo visoki čevlji / ti barvi gresta lepo skupaj c) glede na kvaliteto: to gre po kakovosti v tretji razred 12. pog., z dajalnikom biti določen komu, pripadati: kakšen delež gre podjetju / ekspr. tebi gre hvala; za zvestobo ti gre plačilo / ekspr. slišal je, kar mu gre ošteli so ga, kot je bilo glede na njegovo vedenje, lastnosti
potrebno 13. pog. miniti, minevati: čas mu gre počasi; tako je šel dan za dnem; leto je šlo ko blisk 14. pog. porabiti se, potrošiti se: denar je šel za hrano in elektriko; papir gre za knjige, za časopise pa ga primanjkuje; za kosilo je šlo več kilogramov mesa / na sto kilometrov gre deset litrov bencina / to blago je že zdavnaj šlo pošlo; sladke stvari pri hiši hitro gredo se hitro pojedo // žarg. uničiti se, pokvariti se: na taki cesti bo guma šla; žarnica je šla je pregorela 15. brezoseb., v zvezi z za izraža, da je kaj predmet dela, prizadevanja: kadar gre za človeka, se je treba bolj potruditi, kot pa če gre za stvari; moramo iti na sejo, ker gre za nas / za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo / gre za to, da bo vsak človek čimbolj svoboden / ekspr. šlo je za življenje in smrt naroda narod je bil v nevarnosti, da bi bil čisto uničen // pog., s smiselnim osebkom v dajalniku prizadevati se, truditi se: gre mu za čast; njemu gre
za človeka; nižje pog. gre se mu za to, da bi bilo vse prav gre // izraža istost, opredelitev: tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; v tem primeru gre za zanemarjanje službene dolžnosti 16. brezoseb., z nedoločnikom ali odvisnim stavkom izraža nedopustnost česa: (to) ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa užival; po mojem ne gre dvomiti o tem; tega ne gre podcenjevati // z glavnim stavkom moči, zmoči: naloga je sicer težka, vendar upamo, da bo kako šlo; poskušal je vstati, pa ni šlo / (to) ne bo šlo, pa če si še tako prizadevate tega ne boste mogli napraviti // pog., z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik: vse stori zate, kar more, ti mu greš pa nagajati; kaj si se šel tako neumno zlagati / s teboj se ne grem prepirati se nočem / no, ona pa gre in se poroči ● pog., ekspr. opazil je, da je denarnica šla da je ukradena; ekspr. prišlo je vse, kar leze in gre veliko ljudi; pog. kako že gre tista pesem se glasi; ekspr. stvari gredo
svojo pot se razvijajo, potekajo normalno, mirno; ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti; pog. staviti grem, da bo spet zamudil stavim; knjiž. iti stvarem do jedra popolnoma jih spoznati; pog. plašč mi gre do kolen sega; ekspr. iti do zadnjih mej storiti vse, kar se da, ne glede na težave, posledice; jok jim ni šel več tako do živega jih ni več motil, spravljal v nejevoljo; ekspr. molče so šli mimo dogodka niso mu posvetili nobene pozornosti; iti brez dote od hiše ne dobiti dote pri odhodu od doma za stalno; ekspr. delo mu gre hitro od rok hitro dela; iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; iti komu s poti umakniti se mu; pog. pojdi mi z luči umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; ekspr. z njim gre h koncu, kraju umrl bo; pog., ekspr. vse je šlo k hudiču je propadlo; pog. šel je čez to tega ni upošteval; gre mu na bolje zdravstveno stanje se mu
izboljšuje; pog. ladja je šla na dno se je potopila; pog. kozarec je šel na drobno se je zdrobil; klada je šla na dvoje se je razklala; pog., ekspr. iti na jetra, živce dražiti, povzročati nejevoljo; ekspr. na jok mi gre, ko vidim tako nesrečo zelo sem prizadet; ekspr. iti (komu) na led dati se prevarati, ukaniti; ekspr. iti (komu) na limanice dati se prevarati, ukaniti; ekspr. iti na magistrat v Ljubljani poročiti se; žarg., rib. ribe gredo najbolj na muho ribe najrajši zgrabijo za trnek z umetno muho; ekspr. zdaj bo šlo na nož stvar se bo obravnavala nepopustljivo ostro; ekspr. gre mu na otročje postaja otročji; pog. na roke jim gre dela zanje tako, kot želijo; pomaga jim; evfem. iti na stran nastran; evfem. šel je na drugi svet umrl je; publ. mladina je šla na ulice je javno manifestirala, demonstrirala; ekspr. iti na matični urad poročiti se; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; ekspr. tat je šel pod
ključ zaprli so ga v ječo; evfem. zelo je bolan, vse gre podenj malo in veliko potrebo opravlja v posteljo; ekspr. iti pod nož dati se operirati; star. iti pred oltar poročiti se; pog. ne vem, če bo šel ta spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; ekspr. to piskanje mi gre skozi ušesa neprijetno deluje name; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; iti v ekstrem zelo pretiravati v kaki stvari; novica mu ni šla v glavo ni mogel verjeti, da je resnična; pog. poštevanka mu ne gre v glavo ne more si je zapomniti; ekspr. kupčija mu gre v klasje mu uspeva, se uspešno končuje; pšenica gre v klasje poganja klasje; ekspr. šli so v korak, v koraku premikali so se s hitrostjo navadne hoje; ekspr. iti v korak s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; evfem. mož gre že v leta se stara; ekspr. škoda gre že v milijone je zelo velika;
šalj. pijača mu je šla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. to mu je šlo v nos peklo ga je v nosu; čutil se je užaljenega, prizadetega; nižje pog. v kateri razred greš kateri razred obiskuješ; ekspr. iti v Rim roditi; ekspr. stvar gre iz rok v roke hitro menja uporabnika, lastnika; ekspr. iti vase razmišljati o svojih duševnih stvareh, značaju, morali, etiki; ekspr. to gre v mojo škodo pri tem imam škodo jaz; iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. gremo v zimo zima se približuje; ekspr. tovarna je šla v zrak tovarno je uničila eksplozija; zastar. njegova hči je šla za nekega generala se je poročila z nekim generalom; pog. med vojno ji je šlo za glavo bila je v nevarnosti, da jo usmrtijo; ekspr. vse je šlo za med zelo lahko, zelo dobro se je prodalo; ekspr. za nohte nam gre znašli smo se v težkem položaju; žarg., šol. samostalnik roka gre po tipu gora se sklanja; iti s časom
prilagajati se razmeram; biti napreden; iti z modo oblačiti se po najnovejši modi; evfem. šla je z njim (spat) spolno je občevala z njim; evfem. vse gre z njim ukrade, kar se da; pog. z očmi je šel po vseh zbranih pogledal je vse zbrane; ekspr. iti za delom iskati delo; šalj. kam pa greš? Za nosom izraža izogibanje odgovoru, zavrnitev; pog. šla je za njegovim očesom pogledala je v isto smer kot on; iti za pogrebom udeležiti se pogrebnega sprevoda, obreda; pog. mleko gre čez kipi in gre čez rob; pog. spet gre nekaj dol rosi, malo dežuje, malo sneži; pog. noht je šel dol je odpadel; pog. sonce gre dol zahaja, gor vzhaja; pa pojdi, če (že) ne gre drugače če misliš, da moraš oditi; star. po božiču gre dan gor postaja daljši; nižje pog. sladkor bo šel gor se bo podražil; žarg., šol. iti naprej obravnavati novo snov; izdelati razred in biti sposoben za prestop v višji razred; evfem. šlo je naprej imela je spontani splav;
pog. šla bosta narazen razvezala se bosta; ekspr. pri hiši je takrat začelo iti navzdol družina, rodbina je začela gospodarsko, moralno, zdravstveno propadati; pog. s fantom gre navzdol moralno, zdravstveno postaja čedalje slabši; pog. iti z glasom navzdol začeti govoriti, peti z nižjim, navzgor začeti govoriti, peti z višjim glasom; pog. ko smo šli nazaj, smo ga spet srečali ko smo se vračali; star. mrzla jesen noter gre se približuje; star. po bliskovo mu gre sablja zamahuje s sabljo; iron. v tovarni je šlo vse preveč po domače ni bilo prave delovne discipline in odgovornosti; pog. lasje so mi šli pokonci, ko sem to poslušal občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; ekspr. s svojimi zahtevami gre predaleč preveč zahteva; star. glava mu bo šla proč obglavljen bo; pog. kolo rado gre se rado vrti, teče; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo; iron. ej, dragec, tako pa ne bo šlo izraža opozorilo, svarilo; ekspr.
tesno mi gre za čas, s časom imam zelo malo časa (za kaj); ekspr. trda mi gre za denar primanjkuje mi denarja; žarg., igr. igralec je šel ven z adutom, s kraljem dal, položil adut, kralja, ko je bil na vrsti; ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen; v tretje gre rado ◊ ekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; voj. iti v strelcih premikati se drug ob drugem korakoma ali v teku z ročnim orožjem, pripravljenim za streljanje íti se opravljati kako igro a) z namenilnikom: iti se igrat, kartat / iti se kosat, metat b) s tožilnikom: iti se slepe miši, ravbarje in žandarje, šah, ti loviš / šli so se različne igre // ekspr. izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo: gredo se umetnost / iti se znanstvenika / kaj se pa greste kaj delate, počenjate / pri nas se kar naprej nekaj gremo ● ekspr. iti se mance ne govoriti, ne ravnati odkrito; ekspr.
zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; pog. ne gre se mi še domov ne da se mi še iti domov gredé: domov grede je prepeval; tvoje rože sem mimo grede občudoval; nazaj grede smo gazili po debelem snegu; knjiž. grede po gozdu, je zagledal srno gredóč -a -e: gredoč po cesti je žvižgal; ogovarjali so mimo gredoče ljudi; sam.: zavpil je za gredočim idóč -a -e: star. idoč skozi gozd, je premišljeval o vsem mogočem; dobro idoča obrt; sam.: na idoče se ni ozirala; prim. grede, gredoč, mimogrede, mimoidoči, pojdi, pojdoč ♪
- izménjati tudi izmenjáti -am, in izménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) 1. knjiž. menjati, zamenjati: izmenjati kolo pri avtomobilu / izmenjati stražo; nosači so se izmenjali vsake četrt ure / žival izmenja dlako dobi drugo, drugačno 2. publ. dati, poslati drug drugemu: izmenjati darila / državi sta izmenjali za sto milijonov dinarjev blaga / državi sta izmenjali diplomatske predstavnike // sporočiti, povedati drug drugemu: izmenjati informacije, izkušnje, stališča; izmenjati poslanici, zdravici; državniki so izmenjali novoletne čestitke ● knjiž. mimogrede sta izmenjala nekaj besed mimogrede sta si nekaj povedala, se pogovorila; publ. zlata obročka si je izmenjalo pet parov se je poročilo; knjiž. v zadnjem letu sta si izmenjala precej pisem sta si precej dopisovala; knjiž. dekle je izmenjalo z njim pomenljiv pogled se je pomenljivo
spogledalo izménjan -a -o: izmenjana posadka; izmenjana so bila stališča o najnovejših dogodkih; prim. zmenjati ♪
- mímo prisl. (ȋ) izraža premikanje v bližini in naprej: hoditi mimo; mimo grede se ozira po hišah; ustavil je mimo gredočega kmeta; tam mimo teče reka; elipt.: hotel je kar mimo; stopil je mimo in padel z zidarskega odra ∙ pog. nobenega avtomobila ni mimo ne pripelje tod; pog. govoriti mimo oddaljevati se od teme, predmeta; pog. pogledati mimo ne naravnost, ne v oči; pog. obišči nas, če prideš mimo mimo našega doma, kraja; pog. udariti, ustreliti mimo reči, storiti kaj napačnega // pog., v zvezi biti mimo miniti, preiti, ne biti več: prve češnje so mimo; nevarnost je že mimo / glavno delo je mimo končano, opravljeno; prim. mimogrede, mimoidoči ♪
- mimobéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. na hitro, mimogrede opravljen: zadostoval je mimobežen pogled v zgodovino // kratkotrajen: mimobežno čustvo ◊ geom. mimobežna premica premica, ki druge premice ne seka niti ji ni vzporedna mimobéžno prisl.: videl jo je le mimobežno ♪
- mímogredóč prisl. (ȋ-ọ̄) mimogrede: napako je mimogredoč popravil ♪
- navréči -vŕžem dov., navŕzi navŕzite in navrzíte; navŕgel navŕgla (ẹ́ ȓ) 1. dati kaj k določeni količini, vsoti: navreči mernik pšenice; k plačilu navrže desetak 2. nav. ekspr. dodatno, mimogrede omeniti: v pogovoru je navrgel nekaj zanimivih misli; navrgel je, da ga nihče ne zadržuje / publ. govornik je navrgel nekaj problemov 3. s prislovnim določilom dati, prinesti denar, dobiček: vstopnina je navrgla toliko, da so bili kriti vsi stroški / celoletne obresti so mu dosti navrgle / ekspr. kupčija mu je navrgla lepe denarce // ekspr. prinesti, povzročiti: ta tradicija je navrgla kraju svetovno slavo / posvetovanje je navrglo vrsto problemov 4. redko naložiti: navreči drva na ogenj ♪
- nèzavésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 1. ki je v nezavesti: nezavesten bolnik / zgrudil se je nezavesten 2. ki ni zavesten, ni hoten: nezavestni gibi; to je naredil iz nezavestne malomarnosti; nezavestno dejanje // knjiž. ki se ga kdo ne zaveda; nezaveden: njena nezavestna dobrota jih je ganila; nezavestno sovraštvo / nezavesten strah 3. knjiž., redko podzavesten: nezavestne zaznave časa; nezavestna duševna dogajanja nèzavéstno prisl.: tega se je naučil nezavestno, mimogrede; nezavestno jo je spremljal z očmi; sam.: močiti nezavestnega z mrzlo vodo ♪
- oklepáj -a m (ȃ) 1. znak, ki z dveh strani oklepa besedo, številko, stavek: napisati oklepaj; dati, postaviti besedo, številko v oklepaj / oglati, okrogli, zaviti oklepaj ♦ mat. odpraviti oklepaj 2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi v oklepaju izraža, da se kaj posebej ne poudarja; mimogrede: to omenim, pripomnim v oklepaju ♪
- omeníti in oméniti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. nakratko, nekoliko spregovoriti o kom: od takrat ga ni nikoli več omenila; ko sem mu jo omenil, se je razjezil / mimogrede, nakratko, posebej omeniti; ekspr. tega ni niti z besedico omenila / na tem mestu naj omenimo rudišča, zastar. rudišč / v svojem članku je omenil avtor tudi njegovo ime navedel 2. navadno z odvisnim stavkom nakratko reči, povedati: omenili smo že, kako živijo oménjen -a -o: tako piše v omenjenem članku; omenjeno nedeljo ni nihče igral / v povedni rabi naj bo omenjeno še to, da so na koncu izgubili ♪
- opázka -e ž (ȃ) 1. krajša, mimogrede izrečena misel, mnenje, ki izraža navadno negativen, odklonilen odnos do česa: opazka leti, meri nanj; ta opazka je bila namenjena prav vam; njena opazka je zadela v živo; delati opazke na račun pomanjkljive organizacije; na vse opazke tovarišev se je samo smejal; duhovita, pikra, ostra, zbadljiva opazka 2. knjiž. opomba: uredništvo je dodalo nekaj opazk / obrobna, podčrtna opazka ● zastar. svojih opazk ni pripovedovala drugim opažanj, vtisov ♪
- oplazíti in opláziti -im, in opláziti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. premikajoč se od strani se dotakniti: padajoča smreka je oplazila sosednje drevje; po obrazu ga je oplazila veja; pri preskoku je oplazil oviro / roka je drsala po zidu in oplazila vrata; pren. civilizacija jih je le površno oplazila // nav. ekspr. zadeti, trčiti ob kaj pod zelo majhnim kotom: tovornjak je oplazil avtomobil; avtobusa sta se oplazila po vsej dolžini 2. raniti, poškodovati z zadetkom od strani: krogla mu je oplazila roko / strel ga je oplazil po čelu / ne vstajaj, da te ne oplazi granata // nav. ekspr. nekoliko poškodovati: večkrat jih je oplazila strela / rože je oplazila prva slana / spet ga je oplazila kap 3. ekspr., navadno v zvezi oplaziti z očmi, s pogledom na hitro pogledati: očitajoče ga je oplazila z očmi; oplazila ga je s hladnim pogledom / njegove oči mimogrede oplazijo
goste 4. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: oplaziti z bičem; iztrgal mu je dežnik in ga z njim pošteno oplazil; pren. kritik ga je z nekaj stavki dobro oplazil 5. ekspr. premikajoč se za krajši čas pojaviti se, nastopiti na površini: svetloba žarometa oplazi hišo / sence oblakov so oplazile njive ♪
- ošvŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) 1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: ošvrkniti konja z bičem; pren., ekspr. v članku je ošvrknil tudi gostince; mimogrede ga je ošvrknil z besedo 2. ekspr. na hitro pogledati; ošiniti: jezno jo je ošvrknil in odšel / postrani ga je ošvrknila z očmi; ošvrkniti koga s posmehljivim pogledom ♪
- papír -ja m (ȋ) 1. tanek, sploščen izdelek, zlasti iz rastlinskih vlaken, za pisanje, tiskanje, zavijanje: mečkati, rezati, trgati papir; pisati, risati na papir; zaviti v papir; otrok čečka po papirju; barvan, bel papir; porumenel papir; zbirati star papir; različna debelina papirja; lesk papirja; pola papirja; hrapava površina papirja; bled kot papir / industrija papirja; različne stopnje predelave papirja / cigaretni papir zelo tanek papir, navadno iz vlaken konoplje, ki rad tli; filtrirni papir; fotografski papir prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo; indigo papir za kopiranje, prevlečen z modro barvo; karbon papir za kopiranje, prevlečen s črno snovjo; kopirni papir tanek, ne zglajen papir za kopiranje; pisarniški papir za pisanje v obliki listov; pisemski papir kakovosten bel ali svetlo barvast papir; risalni papir bel, dobro klejen papir za risanje, slikanje; toaletni papir
vpojen, mehek, steriliziran papir; papir za pivnike // list iz takega izdelka: vzel je papir in svinčnik ter začel pisati; črno obrobljen papir / format papirja / papirji na mizi so pospravljeni 2. mn., pog. zapis, zapisek, navadno pomembnejši: urejevati papirje; orumeneli, stari papirji; pomembni papirji so izginili; zavitek papirjev; odnesel je aktovko s papirji / državni papirji; tehnični papirji 3. nav. mn., pog. listina z uradno veljavnostjo; dokument: papirje ima v redu; vse svoje papirje je izgubil; pokazati je moral papirje 4. ekspr., v povedni rabi kar je brez vrednosti, neuresničljivo: take besede so papir; vse, kar si rekel, je papir / denar je postal papir ● ekspr. papir vse prenese napiše, natisne se lahko tudi kaj, kar ni resnično, kar je pretirano; ekspr. brez papirja ni pravice brez veljavnih, potrjenih dokumentov; ekspr. vreči kaj na papir hitro, mimogrede zapisati; ekspr. odbor obstaja samo na papirju
njegova dejavnost se ne čuti; ekspr. sklepi so ostali le na papirju niso bili uresničeni ◊ elektr. kondenzatorski papir tanek izolirni papir, ki ločuje oblogi kondenzatorja; fot. kromov papir fotografski papir, ki ima v svetlobno občutljivi plasti srebrov bromid; kem. lakmusov papir z lakmusovo tinkturo prepojen papir; muz. notni papir; papir. biblijski papir; brezlesni papir boljši papir iz celuloznih vlaken in brez lesovine; časopisni papir iz bele lesovine za tiskanje časopisov; havana papir zelo tanek papir, ki težje prepušča maščobo; japonski (svileni) papir tanek papir, izdelan iz dolgih vlaken eksotičnih rastlin; kartografski papir trden, zelo glajen brezlesni papir; konceptni papir slabši pisarniški papir iz nebeljene celuloze in lesovine; krep papir navadno mehek papir s prečno nagubano površino; lesovinski papir slabši papir z lesovino; milimetrski papir; plakatni papir trden, na eni strani gladek papir, navadno za reklamne
tiskovine; staniol papir; svileni papir bel ali barvast zelo tanek papir, navadno za okraske; šport. papir kategorija težkoatletov telesne teže med 48 in 49 kg; teh. kalibrirati papir; logaritemski papir z logaritemsko mrežo; pavs papir močen, zelo prosojen papir za risanje načrtov; smirkov papir zelo trden papir, na eni strani posut z zrnci smirka za brušenje kovinskih delov; stekleni papir zelo trden papir, na eni strani posut z drobci stekla za brušenje, glajenje lesa; tisk. makulaturni papir odpadni papir iz tiskarne ♪
- parentéza -e ž (ẹ̑) 1. lingv. vrinjeni stavek, vrivek: parenteza je ločena z vejicama 2. knjiž., v prislovni rabi, v zvezi v parentezi izraža, da se kaj posebej ne poudarja; mimogrede: to povem v parentezi ♪
- pobásati -bášem tudi -básam dov., tudi pobasájte; tudi pobasála (á ȃ) pog., ekspr. 1. dati, stlačiti: pobasati cunje v vrečo 2. pobrati, vzeti: pobasala je knjige in odšla / polovico dobička pobaše on / razgrajača je pobasal miličnik odgnal ● pog., ekspr. potico so mimogrede pobasali pojedli ♪
- položíti -ím dov., polóžil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: položiti knjigo na mizo; položiti ranjenca na nosila / položiti eno škatlo navrh druge b) na podlago sploh: položiti denar na mizo, žogo na tla / položil je glavo na mah in zaspal; položiti roko na volan dati / udrlo se mu je, kamor je položil nogo kamor je stopil / ko je položil prst na usta, so vsi umolknili / kot svarilo, grožnja samo prst položi name, pa boš videl // narediti, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla: puško položi, da ne bo padla / ekspr. nekaj so se prerivali in mimogrede ga je položil vrgel, podrl; žarg., lov.: položil je že marsikaterega zajca ustrelil; položiti žival na dlako ustreliti jo 2. na določen način pritrditi na podlago: položiti linolej, parket, tapete // dati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: položiti cevi,
kabel / položiti kanalizacijo / položiti mine ob obali 3. dati živini (živinsko) krmo: položiti kravam seno / položiti svinjam 4. nav. 3. os., pog. povzročiti, da mora kdo ležati: bolezen ga je položila; pljučnica ga je položila za tri tedne; brezoseb. pozimi me je za dva meseca položilo 5. dati, plačati: položiti kavcijo, odkupnino; položiti predpisani znesek na sodišču 6. knjiž., v zvezi z v narediti, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: položiti grožnjo v glas, začudenje v pogled 7. s širokim pomenskim obsegom izraža prenehanje dejanja, dela, kot ga določa sobesedilo: ob teh besedah je položil slušalko; položiti orožje vdati se; ded je navadno prvi položil žlico na mizo; ekspr. upamo, da pisatelj ne bo še tako kmalu položil peresa iz rok nehal pisati ● ekspr. položiti cesto v pobočje gore speljati jo; vznes. položiti koga k večnemu, zadnjemu počitku pokopati ga; vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje
stanovati, prespati; publ. položiti izpit narediti, opraviti; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. položiti vse karte razkriti komu vsa dejstva, vse zahteve; knjiž. položiti svoje misli na papir napisati jih; ekspr. tudi on bo še moral položiti račun se zagovarjati (zaradi svojih dejanj); položiti roko knjiž. sodišče je položilo roko na knjigo je prepovedalo razširjanje, prodajo te knjige; ekspr. nisem še položil roke nanj nisem ga še udaril; pog. položiti roko nase narediti samomor; položite roko na srce in priznajte bodite odkritosrčni; ekspr. policija je že položila roko na tatove jih je že prijela, ujela; vznes. položiti svoje srce k nogam koga postati čustveno popolnoma vdan komu; publ. položiti temelje čemu opraviti začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; ekspr. položiti svojo usodo v tuje roke prepustiti drugemu, drugim, da odločajo o njej; pog. on je
položil že marsikatero žensko imel spolni odnos z njo; pog. položiti koga čez koleno natepsti ga; vznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; pog. položiti koga na izpitu negativno ga oceniti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; ekspr. položiti komu kaj na srce priporočiti mu kaj, prositi ga za kaj; pog. koliko si ta mesec položil na stran prihranil; ekspr. s tem dejanjem je položil na tehtnico vse tvegal, da izgubi vse; knjiž. položiti pripoved v pero, v usta sodobnemu kronistu narediti, da jo pripoveduje, piše sodobni kronist; katera se omoži, se v križe položi si povzroči težave, skrbi ◊ lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja položíti se 1. ekspr., navadno s prislovnim določilom uleči se: položiti se v mehko posteljo; položil se je po klopi in zaspal / položiti se v naslanjač sesti /
redko s hrbtom se je položil na steno naslonil 2. nav. 3. os., nar. postati položen: svet se tam spet položi položívši -a -e zastar.: položivši denar na mizo, je vstal in odšel položèn -êna -o: čez zaboje položena deska ∙ ekspr. polje je položeno med goro in reko leži ♪
- pomašíti -ím dov., pomášil (ȋ í) 1. drugega za drugim zamašiti: pomašiti vse luknje s cunjami 2. ekspr. s silo spraviti v kaj: kruh je pomašil v žep in odšel; pomašiti najpotrebnejše stvari v nahrbtnik ● ekspr. kos kruha je mimogrede pomašil pojedel ♪
1 26 
