Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
milostljiv (3)
- milostljív -a -o prid. (ȋ í) star. usmiljen, prizanesljiv: bil je milostljiv vladar / milostljiva usoda / v vljudnostnem nagovoru, v meščanskem okolju milostljiva gospa / iron. naj mi milostljivi gospodje oprostijo zamudo; sam.: to je ukazala milostljiva ♪
- milostljívost -i ž (í) star. lastnost milostljivega človeka: njegova dobrota in milostljivost / ekspr. sit sem že tvoje milostljivosti ♪
- premilostljív -a -o prid. (ȋ í) star. zelo usmiljen, zelo prizanesljiv: bil si premilostljiv / v vljudnostnem nagovoru, v meščanskem okolju premilostljivi gospodar ♪