Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

miljenec (2)

1.      míljenec  -nca m (ȋ) ekspr. ljubljenec: njegov miljenec ga je v nesreči zapustil; bil je miljenec vse družine / miljenec usode ♪
2.      nèusmíljenec  -nca m (ȅ-ȋ) ekspr. neusmiljen človek: ta neusmiljenec mu ni hotel pomagati ♪