Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mik (1817)



  1.      mík  -a m () knjiž., navadno s prilastkom privlačnost, mikavnost: ljudje množično nasedajo miku mesta; to bo dajalo delu poseben mik / ptičje petje daje naravi neizrekljiv mik / mn., ekspr. ženski miki čari / ekspr. knjiga je izreden mik za vse bibliofile
  2.      mikádo  -a m () naslov za japonskega cesarja: mikado se je vrnil v Tokio ◊ igr. družabna igra s paličicami različnih barv in vrednosti
  3.      mikálec  -lca [lc in c] m () tekst. delavec pri mikalniku: mikalci in predice
  4.      mikálen  -lna -o prid. () tekst. s katerim se mika: mikalni stroj
  5.      mikálka  -e [lk in k] ž () ženska oblika od mikalec: mikalke in predice
  6.      mikálnica  -e ž () delavnica, obrat za mikanje: mikalnica in predilnica
  7.      mikálnik  -a m () tekst. stroj za razčesavanje, uravnavanje prediva: kupili so nove mikalnike
  8.      míkanje  -a s () glagolnik od mikati1: mikanje volne; priprava za mikanje
  9.      míkanka  -e ž () tekst. preja iz mikanega prediva: volnena mikanka; proizvodnja mikanke in česanke
  10.      mikástenje  -a s (á) ekspr. 1. pretep, pretepanje: pri snočnjem mikastenju je staknil podplutbo; prišlo je do splošnega mikastenja 2. redko čudni, nenavadni šumi, glasovi: zbudilo ga je nekakšno mikastenje
  11.      mikástiti  -im nedov.) ekspr. 1. (močno) tepsti, pretepati: še kot otrok je mikastil svoje vrstnike; kadar je pijan, mikasti ženo in otroke; ruvala sta kole in se na vso moč mikastila z njimi / mikastil je po vratih, pa se ni nihče oglasil močno udarjal, tolkel; pren. veter mikasti vrhove dreves 2. tresti, stresati, premikati: klicala in mikastila ga je, dokler se ni prebudil 3. redko mučiti, zlasti duševno: tujec je obenem mikal in mikastil njeno bojazljivo srce / učitelj je mikastil učenca, zakaj ne prihaja redno v šolo
  12.      míkati 1 -am nedov. () tekst. z mikalnikom razčesavati, uravnavati predivo: mikati konopljeno, laneno predivo míkan -a -o: mikana preja, volna
  13.      míkati 2 -am nedov. () zastar. izobraževati, vzgajati: mikali so ga v zahodni Evropi / likal in mikal je svoj slikarski dar
  14.      míkati  -am tudi míčem nedov. ( ) zastar. tresti, stresati, premikati: klicala in mikala ga je, dokler se ni prebudil / brezoseb. ko je že prenehal jokati, ga je še vedno mikalo po vsem telesu
  15.      míkati  -am stil. míčem nedov. () nav. 3. os. 1. vzbujati pri kom veliko zanimanje, privlačevanje: od vsega ga najbolj mika proučevanje zvezd; mika ga planšarsko življenje; ne mika ga, da bi postal rudar / mika jo daljni svet / fanta je zelo mikalo iti v šole / brezoseb., elipt. dekleta mika na ples; zelo ga je mikalo v gostilno // ekspr. vzbujati pri kom radovednost: vse jo je mikalo; prav mika me izvedeti, kaj so sklenili / silno me je mikalo, kaj je v zavitku // ekspr. vzbujati pri kom pozitiven čustveni odnos: gledališče ga mika že od mladosti; mika ga umetnost starega veka 2. ekspr. vzbujati pri kom veliko zanimanje, občudovanje: njena lepota je mikala fante / ta nenavadna skala mika popotnikovo oko ● ekspr. če te jedro mika, zgrizi lupino če hočeš stvar popolnoma spoznati, se moraš potruditi; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo
  16.      mikáven  -vna -o prid., mikávnejši (á ā) privlačen, zanimiv, vabljiv: knjiga je mikavna interpretacija modernega slikarstva; slike so zelo mikavne; njegova dela so tudi za današnjega bralca mikavna / ni mikavnejšega kraja, kot je okolica tega jezera // nav. ekspr. privlačen, prijeten zaradi lepote, ljubkosti: mikavno dekle; njegova zunanjost je mikavna za ženske oči / tujec je prav mikaven človek simpatičen mikávno prisl.: tako živeti ni prav nič mikavno; sam.: na njej je nekaj zelo mikavnega
  17.      mikávnost  -i ž (á) privlačnost, zanimivost, vabljivost: pisateljevanje ima neko posebno mikavnost; snovna mikavnost romana / mikavnost letoviškega kraja / ekspr. eksotična mikavnost nastopajoče lepotice / življenje premore veliko različnih mikavnosti
  18.      mikénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Mikene: mikenski prebivalci ♦ arheol. mikenska kultura kultura na Peloponezu, v Beociji in na Kreti pred grško kulturo
  19.      míkica  -e ž () frotirna majica z dolgimi ali kratkimi rokavi: oblekel je kratke hlače in progasto mikico
  20.      Miklávž  -a m () v krščanskem okolju oseba, predstavljajoča svetega Miklavža, ki na večer pred 6. decembrom obdaruje otroke: Miklavž jih je obdaroval / to mu je Miklavž prinesel
  21.      miklavževánje  -a s () glagolnik od miklavževati: udeležiti se miklavževanja
  22.      miklavževáti  -újem nedov.) v krščanskem okolju praznovati praznik svetega Miklavža: otroci so šli miklavževat
  23.      miklavževína  in miklávževina -e ž (í; ) v krščanskem okolju darilo, ki se da za praznik svetega Miklavža: nakupiti miklavževino / bili so dobre volje kakor otroci ob miklavževini
  24.      miklávževka  -e ž () v krščanskem okolju palica, šiba, ki se da za praznik svetega Miklavža: udarila ga je z miklavževko; z rdečo pentljo okrašena miklavževka
  25.      mikologíja  -e ž () veda o glivah, gobah: strokovnjak za mikologijo

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA