Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
mi (951-975) 
- flamíngo -a m (ȋ) zool. velika severnoafriška ptica z rožnato rdečim perjem; plamenec ♪
- flamizól -a m (ọ̑) tekst. tkanina za ženske obleke iz motnega rejona ♪
- foraminífera in foraminifêra -e ž (ȋ; ȇ) nav. mn., zool. morska pražival, navadno z apnenčasto hišico; luknjičarka ♪
- fórminga in formínga -e ž (ọ̑; ȋ) muz., pri starih Grkih glasbilo s strunami: spremljati petje s formingo ♪
- formíranje -a s (ȋ) glagolnik od formirati: dokončno formiranje kipa / vplivati na formiranje cen; proučiti formiranje dohodkov / formiranje partizanskih enot / formiranje novega človeka; skrbeti za vzgojo in formiranje strokovnjakov ♪
- formíranost -i ž (ȋ) značilnost formiranega: socialna formiranost / kljub precejšnjemu številu slik ni mogoče govoriti o formiranosti tega slikarja ♪
- formírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dajati čemu določeno obliko; oblikovati: formirati glavo kipa / cene v gostinstvu je treba formirati na osnovi ekonomsko utemeljenih kalkulacij 2. dajati čemu bistvene značilnosti: formirati demokratične družbene odnose; v tem času se je formirala država; formirati se kot narod / denarni fondi se formirajo iz raznih virov nastajajo, se ustvarjajo 3. sestavljati skupino za določene naloge: formirati odbor za proslavo; formirati vojaško enoto / odred se je formiral iz prostovoljcev 4. z vzgojo povzročati pozitiven razvoj osebnosti: šola formira mlade ljudi / formirati človekovo osebnost
/ strokovne šole formirajo predvsem strokovnjake formíran -a -o: formiran član naše družbe; tu je bil formiran glavni štab; prosto formirana cena ♪
- fótokémičen -čna -o prid. (ọ̑-ẹ́) kem. nanašajoč se na vpliv sevanja na kemične presnove: fotokemični učinek; fotokemična reakcija, sinteza ♪
- fótokemíja -e ž (ọ̑-ȋ) veda o vplivu sevanja na kemične presnove ♪
- fótoluminiscénca tudi fótoluminescénca -e ž (ọ̑-ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe pod vplivom svetlobnih žarkov ♪
- fulminánten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. ognjevit, navdušujoč: fulminanten članek, govor ♪
- fulminát -a m (ȃ) kem. sol pokalne kisline: živosrebrov fulminat ♪
- gastronomíja -e ž (ȋ) spretnost, znanje pripravljanja izbranih jedi: jedilni list vsebuje nove izkušnje sodobne gastronomije // nauk o tem ♪
- geminácija -e ž (á) lingv., lit. zaporedna ponovitev glasov, zlogov ali besed, podvojitev ♪
- gemináta -e ž (ȃ) lingv. podvojen soglasnik ♪
- géodinámičen -čna -o (ẹ̑-á) pridevnik od geodinamika: geodinamični pojavi ♪
- géodinámika -e ž (ẹ̑-á) veda o zemeljskih silah in njihovem delovanju: meteorologija in geodinamika ♪
- géokémičen -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na kemično sestavo zemeljske skorje: geokemične spremembe / geokemične metode za odkrivanje rud ♪
- géokemíja -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o kemični sestavi zemeljske skorje: geofizika in geokemija ♪
- géotêrmičen -čna -o prid. (ẹ̑-é) geol. nanašajoč se na temperaturo v notranjosti zemlje: uporaba geotermične energije v praktične namene / geotermična elektrarna / geotermična stopnja globinska razdalja v notranjosti zemlje, v kateri se temperatura spremeni za 1° C ♪
- glikemíja -e ž (ȋ) med. količina sladkorja v krvi: ugotoviti povečano glikemijo ♪
- globokomíseln -a -o [sǝl] prid. (ȋ) knjiž. sposoben globoko, prodorno misliti: globokomiseln človek // ki vsebuje globoke, tehtne misli: globokomiselna razlaga; globokomiselno vprašanje globokomíselno prisl.: globokomiselno govoriti ♪
- globokomíselnost -i [sǝl] ž (ȋ) knjiž. lastnost globokomiselnega človeka: s tem je potrdil svojo globokomiselnost / globokomiselnost razprave ♪
- glúmiti -im nedov. (ū ȗ) 1. zastar. igrati (v gledališču): znala je dobro peti in glumiti; glumiti majhno vlogo / otroci so glumili vojake so se igrali 2. ekspr. kazati se drugačnega, kot biti v resnici, pretvarjati se: prepričan je bil, da ta človek glumi / glumiti cinika / svojo žalost je le glumil ♪
- gnómičen -čna -o prid. (ọ́) lit. ki ima gnome: gnomična poezija / gnomični pesnik ♪
826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 
