Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (901-925)

901.      emitírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. fin. dajati denar, vrednostne papirje ali vrednotnice v obtok, v promet, izdajati: emitirati denar; emitirati obveznice ljudskega posojila 2. fiz. oddajati valove, delce, sevati: antena emitira; radij emitira helijeva jedra 3. knjiž. oddajati (po radiu, televiziji): oddajo so prvič emitirali pred dvema letoma ♪
902.      emítor  -ja m (ȋ) elektr. elektroda v tranzistorju, ki oddaja elektrone ♪
903.      enakomíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȋ) ki je enakih misli, enakega prepričanja: enakomiselni ljudje ♪
904.      endémičen  -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. omejen na določen kraj, določeno področje: endemične bolezni; endemična favna, flora; endemična hudodelstva ♪
905.      endemíja  -e ž (ȋ) med. bolezen, omejena na določen kraj, določeno področje ♪
906.      endemít  -a m (ȋ) biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki živi samo na določenem kraju, določenem področju: človeška ribica je naš znameniti endemit; med naše endemite spada zlasti kranjski jeglič ♪
907.      endogamíja  -e ž (ȋ) sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki iste etnične, rasne, verske skupnosti ♪
908.      endotêrmičen  -čna -o prid. (é) kem. endotermen: endotermičen proces ♪
909.      ênominúten  -tna -o prid. (ē-ȗ) ki traja eno minuto: enominuten let / počastiti spomin padlih tovarišev z enominutnim molkom ♪
910.      enomíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȋ) star. 1. ki je enakih, istih misli: prijatelja sta bila enomiselna 2. enopomenski: enomiseln izraz ♪
911.      ênosmíseln  -a -o [sǝl] prid. (ē-ȋ) ki se da razumeti na en način: opis delovanja stroja mora biti enosmiseln / enosmiselna beseda enopomenska ênosmíselno prisl.: enosmiselno določiti pravilo ♪
912.      epidémičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na epidemijo: epidemična bolezen / epidemični meningitis / bolezen je zavzela epidemičen obseg epidémično prisl.: bolezen se pojavlja epidemično; pren. strah se je širil epidemično ♪
913.      epidemíja  -e ž (ȋ) nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni: epidemija izbruhne; virus influence povzroča hude epidemije; epidemija črnih koz, tifusa je zahtevala veliko smrtnih žrtev; pren. atomsko epidemijo bo težko zajeziti; epidemija huliganstva ♪
914.      epidemiológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za epidemiologijo: zdravnik epidemiolog; kongres epidemiologov ♪
915.      epidemiologíja  -e ž (ȋ) veda o vzrokih in preprečevanju širjenja epidemij: inštitut za epidemiologijo / epidemiologija škrlatinke ♪
916.      epidemiolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na epidemiologijo: epidemiološke raziskave, študije / epidemiološki oddelek v bolnici ♪
917.      epidêrmis  -a m (ȇ) anat. plast celic na površini kože; (kožna) povrhnjica: opazovati epidermis pod mikroskopom // bot. plast celic na površini neolesenelih rastlinskih organov ♪
918.      epsomít  -a m (ȋ) min. rudnina magnezijev sulfat z vodo, grenka sol ♪
919.      eremít  -a m (ȋ) knjiž. puščavnik, samotar: eremiti iz prvih časov krščanstva; živeti kot eremit ♪
920.      eremitáža  -e ž (ȃ) knjiž. puščavnikovo bivališče: gozdna eremitaža // nekdaj preprosta stavba kot posnetek puščavniškega bivališča ♪
921.      eremítski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. puščavniški: eremitsko življenje / človek eremitske narave ♪
922.      ergonomíja  -e ž (ȋ) veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in duševnih zmožnosti in ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev: pri načrtovanju novih strojev upoštevati ergonomijo ♪
923.      etamín  -a m (ȋ) tanka, prozorna tkanina, navadno iz bombaža: bel, vzorčast etamin; zavese iz etamina / omako precediti skozi etamin ♪
924.      etamínast  -a -o prid. (ȋ) ki je iz etamina: bela etaminasta bluza; etaminaste zavese ♪
925.      etamínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na etamin: etaminsko tkanje / etaminski muslin ♪

   776 801 826 851 876 901 926 951 976 1.001