Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (851-875)



  1.      ekonostka  -e ž () ženska oblika od ekonomist: članek znane ekonomistke
  2.      ekonomizácija  -e ž (á) 1. varčna, smotrna ureditev, poraba česa: ekonomizacija sredstev; ekonomizacija v gospodarstvu, proizvodnji / ekonomizacija stanarin / ekonomizacija znanstvenega dela 2. uvajanje ekonomskih načel v kaj: ekonomizacija družbe; ekonomizacija splošnega življenja
  3.      ekonozem  -zma m () podrejanje vsega človekovega udejstvovanja ekonomski koristi: miselnost kvarnega ekonomizma ♦ zgod. gibanje v socialnodemokratskih strankah konec 19. in v začetku 20. stoletja, ki zahteva samo izboljšanje ekonomskega položaja delavcev
  4.      ekonomizer  -ja [-mizêr tudi -májzer] m (; ) strojn. naprava, v kateri se ogreva napajalna voda za parni kotel s toploto dimnih plinov, grelnik
  5.      ekonomizíranje  -a s () glagolnik od ekonomizirati: notranja delitev in ekonomiziranje dela; ekonomiziranje proizvajalnih sredstev / postopno ekonomiziranje cen / ekonomiziranje problemov
  6.      ekonomizírati  -am nedov. in dov. () 1. varčno, smotrno urejati, uporabljati kaj: ekonomizirati proizvodni postopek 2. uvajati ekonomska načela v kaj: ekonomizirati počitniške domove; ekonomizirati kulturo ekonomizíran -a -o: ekonomizirana družba ki gleda na stvari le z ekonomskega stališča; ekonomizirano delo
  7.      eksaminánd  -a m (ā) star. izpraševanec (pri izpitu): eksaminand je bil ves zmeden
  8.      eksaminátor  -ja m () knjiž. izpraševalec (pri izpitu): določiti eksaminatorje; čutil je nenaklonjenost eksaminatorjev // star. zasliševalec, preiskovalec: po deželi so poslali eksaminatorje
  9.      eksaminírati  -am nedov. () star. izpraševati (pri izpitu): eksaminirati učence
  10.      ekshurati  -am dov. in nedov. () jur. izkopati truplo: trupla so ekshumirali in prenesli na pokopališče
  11.      eksogaja  -e ž () sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki različnih etničnih, rasnih, verskih skupnosti: običaj eksogamije
  12.      eksotêrmičen  -čna -o prid. (é) kem. eksotermen: eksotermična kemijska reakcija
  13.      ekstrest  -a m () človek ekstremnih nazorov, dejanj; skrajnež, prenapetež: poznam ga, v vseh stvareh je ekstremist / ekstremisti v moderni arhitekturi // pripadnik ekstremistične skupine, stranke: ekstremisti so v zadnjem času poizkusili več atentatov; levi in desni ekstremisti v stranki ◊ alp. ekstremni alpinist
  14.      ekstrestičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ekstremiste ali ekstremizem: ekstremistične tendence / ekstremistična frakcija / ekstremističen človek
  15.      ekstremitéta  -e ž (ẹ̑) nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje; končina, okončina: členasta ekstremiteta; sprednje, zadnje ekstremitete goveda / spodnja ekstremiteta noga; zgornja ekstremiteta roka; ekstremitete pri človeku udi
  16.      ekstremitéten  -tna -o (ẹ̑) pridevnik od ekstremiteta: ekstremitetna kost; ekstremitetne mišice
  17.      ekstrezem  -zma m () 1. delovanje, prizadevanje za kako nalogo z ekstremnimi sredstvi, postopki: odvrniti vodstvo od ekstremizma // teženje, usmerjenost k ekstremnemu: v njegovih starejših delih še ni opaziti ekstremizma 2. alp. ekstremna alpinistika: napisal je članek o ekstremizmu pri nas
  18.      eléktrodinámičen  -čna -o prid. (ẹ̑-á) elektr. nanašajoč se na pojave, ki jih obravnava elektrodinamika: elektrodinamične enačbe / elektrodinamični instrument
  19.      eléktrodinámika  -e ž (ẹ̑-á) veda o električnem toku, o silah med električnimi toki, o elektromagnetnih poljih: zakoni elektrodinamike
  20.      eléktrokémičen  -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na elektrokemijo: elektrokemični procesi / elektrokemična industrija
  21.      eléktrokeja  -e ž (ẹ̑-) veda o odnosih med električnimi in kemičnimi pojavi: razvoj elektrokemije / poglavje iz elektrokemije
  22.      eléktroluminiscénca  tudi eléktroluminescénca -e ž (ẹ̑-ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe pod vplivom električnega toka
  23.      eléktroluminiscénčen  tudi eléktroluminescénčen -čna -o (ẹ̑-ẹ̑) pridevnik od elektroluminiscenca: elektroluminiscenčna svetloba
  24.      eléktroluminiscénten  tudi eléktroluminescénten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) fiz. elektroluminiscenčen
  25.      eléktrotêrmičen  -čna -o prid. (ẹ̑-é) nanašajoč se na pojave, ki jih obravnava elektrotermija: elektrotermičen proces / elektrotermični aparati

   726 751 776 801 826 851 876 901 926 951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA