Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (5.826-5.850)



  1.      hád  -a m () v grški mitologiji kraj pod zemljo, kjer prebivajo mrtvi, podzemlje
  2.      hajdúk  -a m (ū) pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj borec, ki se na gverilski način bori proti turškemu okupatorju: četa hajdukov; pesmi o hajdukih 2. slabš. cestni ropar, razbojnik: orožniki ženejo hajduka
  3.      hájka  -e ž () med narodnoosvobodilnim bojem manjša vojaška ali policijska akcija proti partizanskim enotam: hajke so zajele ves predel; umikati se hajki // pog., ekspr. mrzlično, množično prizadevanje za kaj: hajka za maslom / v pisarni imamo izredno veliko dela, pravo hajko
  4.      hájkati  -am nedov. () med narodnoosvobodilnim bojem z manjšo vojaško ali policijsko akcijo nastopati proti partizanskim enotam: policija nas je hajkala cele dneve; Italijani že spet hajkajo po Krimu hájkati se žarg. biti preganjan s takimi akcijami: že več kot tri leta se hajkamo po gozdovih
  5.      halít  -a m () min. rudnina natrijev klorid, kamena sol
  6.      háljica  -e ž (á) manjšalnica od halja: deklice v haljicah ◊ bot. trajnica kamnitih tal z ozkimi listi in rožno rdečimi cveti, Tunica saxifraga
  7.      halkopirít  -a m () min. rudnina železov in bakrov sulfid, bakrov kršec: pridobivanje bakra iz halkopirita
  8.      haló 1 -ja m, tudi neskl. (ọ̑) pog., ekspr. hrup, nemir: to bo halo; vzdigniti, zagnati halo / sprejeli so ga z velikim halojem s hrupnim izražanjem čustev
  9.      halódri  -ja m (ọ̑) slabš. neresen, lahkomiseln, neuglajen človek: zakaj poslušaš tega halodrija
  10.      halogén  -a m (ẹ̑) kem. element, ki brez kisika tvori s kovinami soli: najbolj razširjena halogena sta fluor in klor
  11.      halogén  -a -o prid. (ẹ̑) kem., navadno v zvezi halogeni element element, ki brez kisika tvori s kovinami soli
  12.      halucinácija  -e ž (á) psiht. zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj: doživljati, imeti halucinacije; v halucinacijah je videla bele miške; slušna, vidna halucinacija / ni vedel, ali je halucinacija ali resnica
  13.      halúga  -e ž (ú) nav. mn. morska alga rjave barve: velike površine morskega dna so pokrite s halugamibot. jadranska haluga manjša rjava alga, ki raste v Jadranskem morju, Fucus virsoides
  14.      hámburški  -a -o prid. () nanašajoč se na Hamburg: hamburško pristanišče ♦ gastr. hamburška slanina prekajena slanina s plastmi mesa
  15.      hammond  [hêmond] neskl. pril. () muz., v zvezi hammond orgle orgle, ki proizvajajo tone z električnimi napravami
  16.      happening  -a [hêp-] m () um. avantgardna umetniška prireditev, pri kateri se želi z različnimi sredstvi gledalce osupniti in pritegniti k sodelovanju: prirediti happening; scenarij za happening
  17.      hárfa  -e ž () glasbilo trikotne oblike s strunami, na katere se brenka s prsti obeh rok: harfa zveni; igrati harfo / harfa v orkestru / individualen pouk harfe ◊ agr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; muz. Eolova harfa nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke
  18.      hárita  -e ž () v grški mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti in miline
  19.      harmónij  -a m (ọ́) orglam podobno glasbilo s kovinskimi jezički namesto piščali: igrati (na) harmonij
  20.      harmónika  -e ž (ọ́) 1. glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha: harmonika se oglasi; igrati na harmoniko; pog., ekspr. cel večer je vlekel harmoniko igral nanjo / ustna harmonika orglicemuz. diatonična harmonika pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona; klavirska harmonika s klaviaturo // pog., ekspr. raztegljivemu mehu tega glasbila podoben predmet: ob trčenju se je avto spremenil v harmoniko; harmonika pri radiatorju 2. muz. harmonične značilnosti skladbe: barvita, osebna harmonika
  21.      harmonizácija  -e ž (á) glagolnik od harmonizirati: ukvarjal se je s harmonizacijo ljudskih pesmi / kdo je avtor te harmonizacije / harmonizacija odnosov v podjetju
  22.      harmonizátor  -ja m () muz. kdor harmonizira: zbiratelj in harmonizator ljudskih pesmi
  23.      harmónski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na harmonija 2: harmonska barvitost; harmonska in ritmična pravila zborovske skladbe / harmonski interval istočasno zvenenje dveh tonov; višji harmonski toni alikvotni toni 2. redko harmoničen: harmonski razvoj vseh duševnih in telesnih sil harmónsko prisl.: skladba je harmonsko bogata in sveža
  24.      hárpija  in harpíja -e ž (á; ) 1. nav. mn., v grški mitologiji bitje z žensko glavo in trupom jastreba: harpije so ugrabljale ljudi in jih izročale erinijam 2. knjiž., slabš. hudoben, grabežljiv človek, zlasti ženska: stari harpiji sta razgrabili njegovo zapuščino ◊ zool. velika ptica ujeda, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike, Harpya harpya
  25.      harpúna  -e ž () 1. suličasta priprava na vrvi za lov večjih morskih živali: zadeti kita s harpuno; top za izstrelitev harpune ♦ rib. eksplozivna harpuna ki ima v konici eksplozivni naboj 2. kovinska palica z vrvico in ostmi za podvodni ribolov: podvodna puška s harpuno

   5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA