Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (5.751-5.775)



  1.      grmóvje  -a s (ọ̑) več grmov, grmi: strmino je poraslo grmovje; skril se je v grmovje; gosto, nizko grmovje; leskovo grmovje; zasadili so okrasno grmovje / hodili smo zdaj po planem, zdaj po grmovju po svetu, poraslem z grmovjem
  2.      grmúšelj  -šlja m (ú) redko grmiček, šop: košat grmušelj / krompirjev grmušelj
  3.      gròb  grôba m, mest. ed. grôbu in gróbu; mn. grobóvi tudi grôbi, mest. mn. stil. grobéh ( ó) prostor v zemlji za pokop mrliča: pokopati, položiti koga v grob; spustiti krsto v grob / pesn. črni, hladni grob; molči kot grob; bilo je tiho kakor v grobu / skupen grob / kopati grob / ekspr. le malo ljudi ga je spremilo do groba šlo za pogrebom; govoril je ob odprtem grobu // pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan: vsak dan je nosila rože na njegov grob; oskrbovani, zapuščeni grobovi; njihov grob je čisto zarasel; grobovi talcev / grob neznanega junaka // ekspr. konec življenja, smrt: tako slab še nisem, da bi na grob mislil; vznes. bil ji je zvest do groba; prerani, prezgodnji grob / od zibelke do groba od rojstva do smrti; pren. revščina je grob ljubezni ● ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; ekspr. sin ga bo še v grob spravil povzročil njegovo smrt; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; ekspr. z eno nogo je že v grobu je že star; kmalu bo umrl; ekspr. če bi oče to vedel, bi se v grobu obrnil bi se zelo razžalostil, razjezil; ekspr. ta človek je pobeljen grob se kaže boljšega, kot jearheol. žarni grob z žaro s pepelom mrliča; rel. božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike
  4.      grób  -a -o stil.prid. (ọ̑ ọ̄) 1. ki ni dokončno izdelan, obdelan: groba keramika; obleka iz grobe volne; grobo platno / zaviti v grob papir ki nima gladke površine / pulover z grobim vzorcem ki daje videz neizdelanosti / cesto so posuli z grobim peskom debelim 2. ki v odnosu do ljudi na žaljiv način kaže svoje negativne lastnosti: grob človek; zelo grob je do staršev / spet je bil grob z njo / grob dovtip; ima precej grobe navade 3. narejen, sestavljen po približni oceni: grobi predračuni; groba delitev prebivalcev na poljedelce in delavce v industriji / o njem si je že ustvaril grobo sliko / po grobih ocenah zaostaja produktivnost za več odstotkov / problem so prikazali le v grobih obrisih 4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: to je groba kršitev sporazuma; naredil je grobo napako ◊ grad. grobi omet omet iz debelejšega peska; les. groba obdelava lesa začetna faza obdelave; petr. grobo zrno zrno z večjim premerom; strojn. groba pila pila, ki pusti površino hrapavo, raskavo gróbo tudi grobó prisl.: igrali so precej grobo; zelo grobo se izraža; grobo kršiti zakon; grobo mleta moka gróbi -a -o sam.: na grobo tkano platno; načrti so v grobem že izdelani
  5.      gróbati  -am nedov. (ọ̑) 1. agr. razmnoževati z grobanicami: grobati ribez, trte 2. nar. koroško osipavati, ogrebati: grobati krompir
  6.      grôbek  -bka m (ō) nav. ekspr. manjšalnica od grob: otroški grobki; zeleni grobek ♦ rel. majhna vdolbina z relikvijami sredi oltarja
  7.      gróbeljnik  -a [bǝl] m (ọ̑) bot. nizka rastlina z rumenimi cveti, Alyssum
  8.      grobíšče  -a s (í) 1. več grobov na enem prostoru: najti, odkriti grobišče; ilirsko grobišče / v oazi je grobišče maroških vojakov ♦ arheol. žarno grobišče z žarnimi grobovi 2. zastar. pokopališče: na grobišče ga je spremila le peščica ljudi / sam si je izbral grobišče prostor za grob
  9.      grobóvje  -a s (ọ̑) star. več grobov, grobovi: ob pogledu na grobovje so se mu vzbudile otožne misli
  10.      gródnica  -e ž (ọ̑) 1. anat. kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica: ploščata grodnica 2. navt. pokončni, podaljšani del gredlja na premcu ali krmi: prednja in zadnja grodnica
  11.      gródničen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na grodnico: grodnične mišice ♦ zool. grodnični greben izboklina na ptičji grodnici, ki daje oporo letalnim mišicam
  12.      gròf  grôfa m, im. mn. grôfi in grôfje ( ó) v nekaterih deželah plemič, za stopnjo nižji od kneza: postal je grof; bogat grof; živel je kot grof bahaško, imenitno / celjski grofje ♦ zgod. mejni grof ki je imel v lasti obmejno pokrajino
  13.      grofóvstvo  -a s (ọ̄) grofovski naslov: preveč se je šopiril s svojim grofovstvom; žovneški plemiči so dosegli celjsko grofovstvo
  14.      grôjer  -ja m (ó) gastr. trdi sir v obliki hlebca z manjšimi luknjami v testu: izdelovati grojer
  15.      grométi  -ím nedov. (ẹ́ í) zastar. grmeti: brezoseb. zunaj gromi in treska / ves dan so gromeli topovi
  16.      grosulár  -ja m (ā) poldrag kamen zelenkaste, medeno rumene ali rdečkasto rjave barve: grosular ji ne ugaja ♦ min. kubični kalcijev aluminijev silikat
  17.      gròš  grôša in gróša m ( ó, ọ́) 1. nekdaj avstrijski novec, navadno za pet krajcarjev: dobiti groš; plačali so dva groša; nov, svetel groš; podobni sta si kot groš grošu // ekspr. denar sploh: oni niso brez groša; rada je zaslužila še kak groš ∙ ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič; ekspr. judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno; ekspr. nima pameti niti za (en) groš zelo malo, nič 2. avstrijski kovanec v vrednosti ene stotinke šilinga: za zvezek je dal tri šilinge in petdeset grošev // poljski kovanec v vrednosti ene stotinke zlota
  18.      grotéska  -e ž (ẹ̑) lit. delo, ki na grozljivo-smešen način prikazuje resničnost, življenje: igrali so grotesko; politična groteska / zgodba je tipična groteska // grozljivo-smešno prikazovanje resničnosti, življenja: opaziti je pisateljevo nagnjenje h groteski in bizarnosti / to je dežela protislovij in grotesk ◊ kor. ples s pretiranimi gibi in držami; muz. skladba grotesknega značaja; um. ornament, v katerem so med tanke rastlinske vitice vpletene figure
  19.      grotésken 1 -kna -o prid., grotésknejši (ẹ̑) ki zaradi neskladnosti z okoljem grozljivo—smešno deluje: njegovim očem se je nudil grotesken prizor; groteskna slika / groteskni gibi lutk / groteskni humor tragedije // ekspr. nenavaden, čuden: ladja z grotesknimi jadri grotéskno prisl.: groteskno učinkovati; groteskno spačena figura
  20.      grotésknost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost grotesknega: presenečala je grotesknost njegovih domislekov / v romanu se grotesknost prepleta s patosom
  21.      grôza  -e ž (ó) 1. velik strah, združen z odporom do česa: groza ga je obšla; prevzela ga je taka groza, da je trepetal po vsem telesu; ta Goyeva slika mu vzbuja grozo; ekspr. kar drevenel je od groze; tresti se od groze, v grozi; ekspr. črna groza / gledala ga je z grozo v očeh / v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: groza ga je njegovih odredb zelo se jih boji; groza ga je pred bolečinami // knjiž. grozotnost, pretresljivost: groza smrti 2. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: groza je, če ti gre vse narobe; groza je bilo pospravljati za vami; bil je tak, da ga je bilo groza pogledati ∙ ekspr. laže, da je groza zelo 3. ekspr., v prislovni rabi, z rodilnikom izraža zelo veliko količino: zbralo se je groza ljudi 4. v medmetni rabi izraža a) strah, močno vznemirjenje: groza, padel bo; o groza, saj ne moremo preprečiti b) zgražanje, ogorčenje: groza, kakšno neumnost je zinil
  22.      grôzdast  tudi grózdast -a -o prid. (ó; ọ̑) podoben grozdu: z akacij visijo grozdasti cveti; grozdasta oblika ♦ bot. grozdasti lučnik rastlina s svetlo rumenimi cveti v podaljšanih grozdih, Verbascum blattaria; grozdasto socvetje podolgovato socvetje s cveti, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi
  23.      grôzdek  tudi grózdek -dka m (ō; ọ̑) manjšalnica od grozd: iskala je pozabljene grozdke v vinogradu / ribezovi grozdki ♦ vrtn. rastlina z modrimi cveti v pokončnih grozdih, Muscari
  24.      grôzden  in grózden -dna -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na grozd ali grozdje: grozdni sok; počasi je zobal grozdne jagode / grozdni mlin mlin za mečkanje grozdjabot. siva grozdna plesen glivica, ki povzroča bolezen dozorevajočih jagod vinske trte, Sclerotinia fuckeliana; kem. grozdni sladkor monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju, škrobu in celulozi; glukoza
  25.      grózdje  -a s (ọ́) več grozdov, grozdi: grozdje zori; mastiti, stiskati, trgati grozdje; suho grozdje / belo, črno grozdje; namizno grozdje ◊ zool. morsko grozdje vijoličasta jajčeca navadne sipe, obešena na morske rastline

   5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA