Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
mi (5.651-5.675)
- grámmolékula -e ž (ȃ-ẹ̑) kem. masa čiste snovi v gramih, ki številčno ustreza njeni molekulski masi; mol ♪
- gramofónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gramofon: gramofonska igla; gramofonske plošče / gramofonski posnetek koncerta ♦ elektr. gramofonska doza priprava na gramofonu, ki spreminja mehanske tresljaje gramofonske igle v ustrezne električne napetosti ♪
- gramózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gramoz: sedel je ob cesti na gramoznem kupu / gramozna jama / padel je v Gramozni jami v kraju, prostoru v Ljubljani, kjer so med narodnoosvobodilno vojno streljali talce ♦ žel. gramozna greda nasip iz kamenja pod železniškimi pragovi ♪
- granát -a m (ȃ) poldrag kamen temno rdeče barve: različki granata; ogrlica iz granatov; broška z granati / češki granat ♦ min. kubični silikat nekaterih dvovalentnih in trivalentnih elementov ♪
- granáta 1 -e ž (ȃ) z razstrelivom napolnjen topovski izstrelek: granata je eksplodirala nedaleč od njega; granata je zažvižgala mimo ušes; ranil ga je drobec granate; bobnenje topov in treskanje granat // redko z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo; bomba: letala so spuščala granate na mesto; rušilna granata / vadili so se v metanju granat ročnih bomb ♪
- granáten 1 -tna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na granat: granatni obesek; nosi granatne uhane 2. v zvezi granatno jabolko nizek južni grm z rdečimi cveti ali njegov rdeči sad: košarica granatnih jabolk granátno prisl.: granatno rdeč žamet ♪
- granátovec -vca m (ȃ) nizek južni grm z rdečimi cveti in rdečimi sadovi: imel je cele nasade granatovcev ♪
- gránd -a m (ȃ) v španskem okolju, nekdaj visok plemič, zlasti na dvoru: bogat, ponosen grand; oblast grandov / španski grandi ♪
- grandomán -a m (ȃ) kdor ima o sebi pretirano dobro mnenje in se poveličuje: domišljav grandoman ♪
- granitolòm -ôma m (ȍ ó) kraj, prostor, kjer se lomi granit: dela v granitolomu ♪
- granulácija -e ž (á) grad. sestav sipkega materiala glede na razmerje med velikostjo zrn, zrnavost: granulacija peska za betoniranje ustreza; določiti granulacijo gramoza / granulacija moke ♦ astr. zrnast videz sončne površine; med. nastajanje zrnastega tkiva pri celjenju ran; zrnasto tkivo samo; obrt. krasitev predmetov z drobnimi srebrnimi, zlatimi zrni ♪
- grápa -e ž (á) jarek, ki ga je strmo v breg naredila voda: skalovje je zasulo grapo; padel je v globoko grapo; hudourniške grape / grape na cesti // manjša ozka dolina s strmimi pobočji: iz grap so vstajale megle; hiše so stisnjene v grape ♪
- graščínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na graščino: graščinski oskrbnik / graščinski sodnik; graščinska tlaka / star. nemiri proti graščinski gosposki; sam.: smel je loviti, pasti na graščinskem graščinski posesti ♪
- gráševec -vca m (á) min. aragonit v obliki kroglic, ki se useda v toplih vrelcih ♪
- graševína -e ž (í) zastar. rizling: graševina se lahko meri s tramincem ♪
- grášica -e ž (á) divja ali kulturna rastlina z vijoličastimi cveti: sejati grašico za krmo; med pšenico je precej grašice ♦ bot. ptičja grašica njivski plevel z modro vijoličastimi cveti, Vicia cracca ♪
- gráški -a -o prid. (á) nanašajoč se na Gradec: graške ulice / graški sejem ♦ zgod. graška pacifikacija sporazum, sklenjen v Gradcu leta 1572, po katerem so dobili versko svobodo plemiči in njihove družine ♪
- gravámen -a m, mn. gravámina s (á) nav. mn., knjiž., redko obdolžitev, očitek, pritožba: mirno je poslušal njegova gravamina ♪
- gravitacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gravitacijo: gravitacijski zakon; gravitacijska sila; gravitacijsko delovanje nebesnih teles / gravitacijsko polje polje, v katerem delujejo gravitacijske sile / gravitacijsko območje bolnišnice; gravitacijsko področje pristanišča ♦ teh. gravitacijska žičnica žičnica, po kateri se premika tovor zaradi lastne teže ♪
- gŕb -a m (ȓ) stalni simbolični znak države, mesta, plemiške rodbine: nad vrati je bil pritrjen grb; v grbu so imeli orla; državni, plemiški grb; grb celjskih grofov; grb mesta Ljubljane ♪
- gŕba -e ž (ŕ) 1. večja izboklina na hrbtu zaradi skrivljene hrbtenice: grbo je imel že od rojstva // pog., ekspr. hrbet: mahnil ga je po grbi 2. izbočeni del hrbta nekaterih živali: velblodova grba; pren. gorski greben s strmo grbo 3. zastar. guba (na koži): čelo je bilo polno grb; grbe na licih ● pog., ekspr. če njemu ustrežem, bom kmalu dobil vso vas na grbo vsi vaščani me bodo nadlegovali s prošnjami; pog., ekspr. na grbi ima tri otroke skrbeti mora za tri otroke; pog., ekspr. na grbi jih imam že šestdeset star sem že šestdeset let; pog., ekspr. to sem občutil na svoji grbi na sebi, sam; pog., ekspr. dobiti jih po grbi biti tepen; biti premagan ◊ rib. mreni podobna sladkovodna riba, Barbus plebejus ♪
- grbáč -a m (á) zool. kočnik za lomilcem pri zvereh ♪
- gŕbež -a m (ȓ) ekspr. grbavec: tudi grbež seveda ni pozabil priti ◊ zool. severnoevropska močvirska ptica selivka škrjančeve velikosti, Lymnocryptes minimus ♪
- grblína -e ž (í) grbina: smučar se je spustil navzdol med grblinami ♦ alp. manjša izboklina na površini skale ♪
- gŕbovnik -a m (ȓ) knjiga s podobami, popisom grbov: črpati podatke iz grbovnikov ♪
5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751