Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (551-575)


  1.      amalgamírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. delati zlitino živega srebra s kovino: amalgamirati baker // obrt. mazati, prevleči z amalgamom: amalgamirati steklo amalgamírati se publ. združiti, spojiti se: del priseljencev se je že amalgamiral s tamkajšnjim prebivalstvom ♪
  2.      ámi  -ja m (ȃ) v nemškem okolju Američan, zlasti pripadnik ameriških okupacijskih sil v Nemčiji: rade so hodile z amiji, ker so imeli dosti denarja ♪
  3.      amí  -ja m (ȋ) tip francoskega osebnega avtomobila znamke Citroën: kupil si je čisto novega amija; povečali so proizvodnjo spačkov in amijev ♪
  4.      amíd  -a m (ȋ) kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku s kovino ali z ostankom organske kisline: natrijev amid; amidi organskih kislin ♪
  5.      amidopirín  -a m (ȋ) farm. zdravilo proti vročini in glavobolu: vzela je dve tableti amidopirina ♪
  6.      amigdalín  -a m (ȋ) kem. snov, ki jo vsebujejo koščice nekaterih sadežev, zlasti grenkih mandeljnov ♪
  7.      amíkt  -a m (ȋ) rel. platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena: duhovnik si je ogrnil amikt ♪
  8.      amíl  -a m (ȋ) kem. alifatski radikal s petimi ogljikovimi atomi ♪
  9.      amílacetát  -a m (ȋ-ȃ) kem. ester amilalkohola in ocetne kisline: amilacetat topi nitrocelulozo ♪
  10.      amílalkohól  -a m (ȋ-ọ̑) kem. enovalenten alkohol s petimi ogljikovimi atomi: uporaba amilalkohola ♪
  11.      amiláza  -e ž (ȃ) biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor ♪
  12.      amiloíd  -a m (ȋ) med. bolezenska beljakovinska snov, ki se z jodom obarva kot škrob ♪
  13.      amín  -a m (ȋ) kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku z ostankom ogljikovodika: alifatski amini ♪
  14.      amino...  ali amíno... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na enovalentni radikal, ki je izveden iz amoniaka: aminoetan / aminokislina in amino kislina ♪
  15.      amínokislína  in amíno kislína -e ž (ȋ-í) kem. organska kislina, ki vsebuje aminoskupino: beljakovine so sestavljene iz aminokislin ♪
  16.      aminopirín  -a m (ȋ) farm. zdravilo proti vročini in glavobolu ♪
  17.      amínoskupína  in amíno skupína -e ž (ȋ-í) kem. atomska skupina, izvedena iz amoniaka z odvzemom enega atoma vodika ♪
  18.      amínski  -a -o prid. (ȋ) kem. izveden iz amoniaka: aminska spojina ♪
  19.      anatemizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obsoditi, prekleti, izobčiti: vsega novega v umetnosti ni mogoče kratko malo anatemizirati ♪
  20.      anatómičen  -čna -o prid. (ọ́) star. anatomski: anatomični ustroj roke ♪
  21.      anatomíja  -e ž (ȋ) veda o zgradbi telesa živih bitij: dognanja anatomije / izpit iz anatomije // zgradba telesa živih bitij: živalska anatomija; anatomija človeka, konja; anatomija mišic; pren. anatomija meščanske družbe ◊ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov ♪
  22.      anatomizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. podrobno razstaviti, razčleniti: anatomizirati človekovo ravnanje anatomizíran -a -o: anatomiziran značaj ♪
  23.      anémičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. ki ima anemijo, slabokrven: anemičen bolnik; postati anemičen // knjiž. neizrazit, medel: literatura je postajala vedno bolj anemična; osebe v povesti so nekam anemične ♪
  24.      anémičnost  -i ž (ẹ́) med. lastnost anemičnega: anemičnost otrok / knjiž. anemičnost naše realistične drame ♪
  25.      anemíja  -e ž (ȋ) med. bolezen zaradi zmanjšanja števila rdečih krvničk ali krvnega barvila, slabokrvnost: kronična, prirojena anemija; znaki anemije; pren. anemija povojne dramatike ♪

   426 451 476 501 526 551 576 601 626 651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA