Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
mi (4.876-4.900)
- ênonóžen -žna -o prid. (ē-ọ̄) 1. ki ima eno nogo, en podstavek: enonožna miza 2. šport. ki se dela na eni nogi, z eno nogo: enonožni odriv; enonožni počepi ♪
- ênoósen -sna -o prid. (ē-ọ̑) teh. ki ima dve kolesi na eni osi: enoosni priklopniki / enoosni traktor ♦ min. optično enoosna snov snov, ki ima samo en presek, v katerem je lomni količnik v vseh smereh enak ♪
- enórmnost -i ž (ọ̑) knjiž. ogromnost: enormnost piramid ♪
- ênosoméren -rna -o prid. (ē-ẹ́ ē-ẹ̄) min., navadno v zvezi s sistem v katerem sta dve osi med seboj pravokotni, tretja pa je proti eni nagnjena; monoklinski ♪
- ênospôlnik -a m (ē-ȏ) biol. bitje, ki ima samo moške ali samo ženske spolne organe: pri enospolnikih ločimo samce in samice ♪
- enostáven -vna -o prid. (á ā) 1. preprost, nezapleten: enostaven problem; navidezno enostavno vprašanje / narediti kaj na enostaven način; postopek je zelo enostaven; stvar je popolnoma enostavna / življenje v mestu ni bilo tako enostavno, kot si je predstavljal / enostavne gimnastične vaje 2. ki ima malo sestavnih delov ali enake sestavne dele: enostaven lik, stroj; enostavna spojina; enostavno rezilo / enostavni rastlinski listi ◊ biol., kem. enostavna beljakovina beljakovina, sestavljena samo iz aminokislin; protein; ekon. enostavna blagovna proizvodnja blagovna proizvodnja manjšega obsega, pri kateri je proizvajalec sam lastnik proizvajalnih sredstev; enostavno delo delo, ki ga lahko opravlja človek brez posebne izobrazbe, kvalifikacije; elektr. enostavno oporišče oporišče električnega voda z enim drogom; kem. enostavni sladkor osnovni ogljikov hidrat,
katerega molekule se ne dajo razcepiti v manjše; monosaharid; mat. enostavni sklepni račun sklepni račun, pri katerem nastopajo tri znane in ena neznana količina; enostavno razmerje razmerje dveh količin enostávno prislov od enostaven: enostavno in elegantno opremljena soba // pog. poudarja trditev: nekateri o teh stvareh enostavno ne govorijo; smeti so metali enostavno skozi okno kar; tega enostavno ni mogla prenašati nikakor ♪
- ênostránski -a -o prid. (ē-á) nanašajoč se na eno stran: enostranska obveznost, pogodba; enostransko prijateljstvo / enostranska sirota otrok brez enega od staršev ♦ med. enostranska ohromitev; num. enostranski novec novec, ki ima samo na eni strani vtisnjeno podobo ali napis; strojn. enostranski bat bat, ki je samo na eni strani v stiku z delovno snovjo; tisk. enostranski tisk tisk samo po eni strani papirja ♪
- enôta -e ž (ó) s prilastkom 1. dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste: najnižja, osnovna enota; časovna, dolžinska, prostorninska, utežna enota; merske enote; enota frekvence, moči, upora; enota za merjenje pritiska, temperature 2. del večje celote, ki ima določeno samostojnost: furlansko ljudstvo je posebna jezikovna in etnična enota v romanskem svetu; nacionalna enota / politična, teritorialna, upravna enota; organizacijska enota; volilna enota / bojna, vojaška enota; oborožene enote naše države armada, vojska; spopad osvobodilnih enot z nasprotnikovimi četami; enota v topništvu / razvrstitev živali v sistematske enote 3. kar tvori, predstavlja funkcionalno celoto: plovna enota; stanovanjska enota / pomenska enota / stranka je skušala združiti v enoto delavstvo vseh narodov ◊ astr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od
Sonca; ekon. delovna enota organizacijska tvorba v gospodarski organizaciji ali ekonomski enoti, v kateri poteka kak delovni proces; denarna enota ki je izhodišče pri računanju zneskov; ekonomska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; najmanjša samoupravna enota v gospodarski organizaciji; gospodarska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; mat. istoimenske enote merske enote, ki imajo isto ime; ptt govorna časovna enota v minutah določen čas za telefonski pogovor, ki je osnova za obračunavanje opravljenih storitev; voj. izločena enota nižja vojaška enota, ki se zaradi posebne naloge izloči iz sestava višje enote; zal. (založniška) enota celotna naklada kake knjige, letnika časopisa ♪
- ênotírnica -e ž (ē-ȋ) enotirna železniška proga: promet po enotirnici ♦ teh. viseča enotirnica transportna naprava, pri kateri se premika tovor po eni tirnici ♪
- ênovalénten -tna -o prid. (ē-ẹ̑) kem. ki lahko veže en atom vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali ju zamenja v spojini: enovalentni alkohol; enovalentni atomi, radikali ♪
- ênozlóžnica -e ž (ē-ọ̑) lingv. enozložna beseda: enozložnice in dvozložnice / ekspr. če je bil slabe volje, je odgovarjal samo z enozložnicami ♪
- ênoznáčen -čna -o prid. (ē-ȃ) zastar. enopomenski: enoznačni termini / rezultati raziskovanj so enoznačni ♪
- ensiláža -e ž (ȃ) redko konzerviranje zelene krme s kisanjem v silosu; silaža: ensilaža trave // tako kisana krma: krmiti z ensilažo ♪
- entalpíja -e ž (ȋ) fiz. termodinamična količina, ki je sestavljena iz notranje energije in produkta tlaka s prostornino telesa: entalpija pare je narasla ♪
- entropíja -e ž (ȋ) fiz. termodinamična količina, ki nastane iz nič pri ireverzibilnih spremembah in se ne da uničiti: entropija plina; sprememba entropije ♪
- eozóik -a m (ọ́) geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja; algonkij ♪
- épičen -čna -o prid. (ẹ́) epski: epični ciklus; epične pesmi / epična dikcija / epična širina ♪
- épičnost -i ž (ẹ́) epske značilnosti: za pisateljevo delo je značilna realnost in epičnost; epičnost zgodbe / v drami je veliko epičnosti ♪
- epidêrma -e ž (ȇ) anat., bot. epidermis ♪
- epidermálen -lna -o (ȃ) pridevnik od epidermis: epidermalna tvorba ♪
- epidót -a m (ọ̑) min. rudnina kalcijev aluminijev in železov silikat ♪
- epigráf -a m (ȃ) knjiž. 1. kratek izrek, citat, pregovor na začetku knjige, poglavja: vzeti epigraf iz Prešerna 2. krajše besedilo v verzih ali prozi na spominskih ploščah, spomenikih, stavbah ♪
- epigrám -a m (ȃ) lit. kratka pesem, ki na oster in duhovit način govori o kaki osebi, stvari ali dogodku, puščica: Prešernovi epigrami; njegovi epigrami so zabavni ♪
- epigramátika -e ž (á) lit. epigramatična dela, epigrami: Prešernova epigramatika; zajedljiva epigramatika ♪
- épik -a m (ẹ́) kdor piše epska dela, navadno epske pesmi: liriki in epiki / Balzac je velik epik ♪
4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976