Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (4.001-4.025)



  1.      denzitométer  -tra m (ẹ̄) fiz. optična priprava za merjenje potemnitve na filmskih negativih ali kromatogramih: preiskati film z denzitometrom
  2.      depandánsa  -e ž () stranska stavba hotela, spadajoča h glavni stavbi: hotelu so prizidali depandanso; vse sobe v glavnem hotelu in depandansi so zasedene // podružnični objekt, zlasti gostinski: večja gostinska podjetja gradijo depandanse v turistično zanimivih krajih; planinsko društvo je odprlo depandanso v preurejeni kmečki hiši
  3.      departma  -ja tudi departement -a [-tmá -ja] m () 1. v Franciji velika upravna enota: severni departmaji; prefekt departmaja 2. v nekaterih državah najvišji oddelek v državni upravi: departma za trgovino / državni departma ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike
  4.      deportíranec  -nca m () kdor je deportiran: sestali so se bivši deportiranci; deportiranci so množično umirali; povratek deportirancev
  5.      deprésor  -ja m (ẹ̑) kem. kemikalija za zmanjšanje aktivnosti reagentov: močen depresor
  6.      deratizácija  -e ž (á) sistematično uničevanje, zatiranje škodljivih glodavcev, zlasti podgan in miši: opraviti vsakoletno deratizacijo; zavod za dezinsekcijo in deratizacijo
  7.      deréza  -e ž (ẹ̄) nav. mn. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje: navezati dereze; po zaledeneli strmini ni bilo mogoče hoditi brez derez; hoja z derezamialp. ledeniške dereze s kratkimi konicami za hojo po ledu; srenske dereze z dolgimi konicami za hojo po srenu
  8.      dêrik  -a m () teh. premični žerjav za gradbena ali nakladalna dela: ladijski derik
  9.      derivácija  -e ž (á) 1. teh. speljevanje, odvajanje vode iz naravne struge: derivacija k hidrocentrali; derivacija za namakalne namene 2. voj. odklon izstrelka od smeri streljanja: meriti derivacijo ◊ lingv. tvorjenje novih besed iz podstave s priponami, izpeljava; mat. funkcija, dobljena z odvajanjem; odvod
  10.      derivát  -a m () kem. spojina, pridobljena iz druge spojine: derivati benzena, celuloze; pren. država je derivat meščanske družbe; jazz s svojimi derivati
  11.      derivírati  -am nedov. in dov. () mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja; odvajati
  12.      dermatóza  -e ž (ọ̑) med. kožna bolezen: ekcemi in druge dermatoze
  13.      desalinizácija  -e ž (á) spreminjanje morske vode v sladko, razsoljevanje: naprave za desalinizacijo / desalinizacija morske vode
  14.      deservíranje  -a s () gost. pospravljanje mize po dnevnem obroku: natakarjeva naloga je tudi deserviranje
  15.      desét  desêtih štev. (ẹ̑ é) 1. izraža število deset [10] a) v samostalniški rabi: pet in pet je deset; kaj more eden proti desetim / ura je deset; ob desetih dopoldne; pridem ob desetih (zvečer) 22h; nar. proti desetém deseti uri b) v prilastkovi rabi: deset prstov; tudi neskl.: knjiga v deset(ih) zvezkih; z nekaj deset možmi; stane okoli deset dinarjev ♦ rel. deset božjih zapovedi danih Mojzesu na Sinajski gori // neskl. izraža številko deset: stanuje na Cankarjevi 10; napiši tri ulomljeno z deset / pri izpitu je dobil oceno deset 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: na tvoje mesto lahko dobimo deset boljših / deset let ga že nisem videl zelo dolgoekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj; pog., ekspr. vseh deset (prstov) si lahko oblizne, če jo dobi naj bo zelo zadovoljen; preg. kdor molči, desetim odgovori; sam.: igr. srčna deset desetica, desetka
  16.      deset...  ali desét... in deset... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število deset: desetletje, desettisočak; desetdneven, desetlitrski, desetminuten, desetprsten; desetkraten
  17.      deseták  -a m (á) vrednost deset denarnih enot: pri taki vsoti se nekaj desetakov ne bo poznalo // bankovec ali kovanec v tej vrednosti: desetaki so zažvenketali po mizi; segel je v žep in mu dal desetak
  18.      desetár  -ja m (á) 1. čin komandirja desetine v Jugoslovanski ljudski armadi ali nosilec tega čina: vsi mitraljezci so postali desetarji; četni desetar vadi rezerviste; dobiti, imeti čin desetarja 2. vodja skupine desetih ljudi sploh: vse delo so vodili desetarji / desetar pionirskega odreda ◊ žel. uslužbenec, ki vodi in nadzoruje delo pri vzdrževanju odseka proge
  19.      desétek  tudi desêtek -tka m (ẹ̑; ) 1. star. desetina: niti desetek tega ni ostalo / korakala je pred desetkom deklet 2. nar. štajersko pristojbina, ki se plača ob prevzemu zapuščine ali ob prodaji, nakupu nepremičnin: plačati desetek in cenilno komisijo
  20.      desetérec  in desetêrec -rca m (ẹ̑; ) lit. verz južnoslovanske pripovedne ljudske pesmi z desetimi zlogi in glavno cezuro za četrtim zlogom: epski, lirski deseterec; Aškerčeva balada v desetercih
  21.      desetérica  -e ž (ẹ̑) skupina desetih oseb: naša športna deseterica je že odpotovala na tekmovanje // knjiž. skupina desetih enot: opombe so na koncu vsake deseterice črtic / zložil je kakšno deseterico pesmi približno deset
  22.      desetérka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., alp. dereza z desetimi konicami: najnovejši, izpopolnjeni tip deseterk
  23.      deseterolóvkar  -ja m (ọ̑) nav. mn., zool. glavonožci z desetimi lovkami, Decabrachia
  24.      deseteronóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. raki s petimi pari nog hodilk, Decapoda
  25.      deseterostòp  -ópa m ( ọ̄) vrsta iz desetih vštric stoječih ali korakajočih oseb: odred je korakal mimo v dolgih deseterostopih

   3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA