Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (3.876-3.900)



  1.      debelín  -a m () ekspr. debel človek: tisti debelin mi je to pravil
  2.      debelína  -e ž (í) 1. razsežnost med dvema najbližjima nasprotnima ploskvama česa: izračunati debelino; izmeriti po širini in debelini; debelina deske, stene / debelina ledu / debelina črte, niti / te pločevine doma še ne izdelujemo v zahtevani debelini // razsežnost v premeru, obsegu: debelina debla, palice / drevo raste v višino in debelino // velikost okroglega predmeta: debelina jabolka; krompir srednje debeline 2. lastnost debelega: plošča je zaradi debeline premalo prožna 3. nar. debela, gosta trava, rabljena navadno za steljo: Obračal je debelino, ki mu je pod grabljami surovo šumela (F. Bevk)
  3.      debelínka  -e ž () žarg., les. debelinski skobeljnik: mizarski stroj s poravnalnikom in debelinko
  4.      debeloglávec  -vca m () ekspr. kdor ima debelo, veliko glavo: njeni otroci so bili sami debeloglavci / kalin debeloglavec
  5.      debelokóžec  -žca m (ọ̑) žival z debelo kožo, navadno slon: v cirkusu so nastopili dresirani debelokožci // ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: to je prizadelo celo najbolj zakrknjene debelokožce
  6.      debelokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima debelo kožo: debelokožna žival // ekspr. ki neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: ta debelokožni surovež
  7.      debelolísten  -tna -o prid. () ki ima debele liste: debelolistne palme ♦ bot. debelolistna homulica dlakava rastlina z modrikasto zelenimi listi in belimi cveti, Sedum dasyphyllum
  8.      debelolístnica  -e ž () nav. mn., bot. rastlina z debelimi, mesnatimi listi; homulica
  9.      debelonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima debele noge: debelonogi konji / debelonoga miza
  10.      debeloróg  -a m (ọ̑) zool. divja ovca z zelo debelimi rogovi, ki živi v Kanadi, Ovis canadensis
  11.      debelosemén  -a -o prid. (ẹ̑) agr. ki ima debela, velika semena: debelosemena kumina
  12.      debèr  -brí in déber -bri [nenaglašeno dǝb] ž (ǝ̏ ; ẹ̄) ozka dolina s strmimi pobočji: potok teče po globoko zarezani debri; globoka, tesna deber
  13.      debutánt  in debitánt -a [debit-] m (ā á) kdor prvič javno nastopi, navadno umetnik: v drami sta se predstavila kar dva debutanta; filmski debutant
  14.      decimálen  -lna -o prid. () ki temelji na delitvi enote na deset delov, desetinski: decimalni denarni sistem / decimalna tehtnica tehtnica, s katero se tehta breme z desetkrat lažjimi utežmibiblio. decimalna klasifikacija klasifikacija bibliotečnega in dokumentacijskega gradiva, ki temelji na decimalnem sistemu; mat. decimalna pika, vejica pika, vejica, ki loči enice od desetin; decimalno mesto mesto številke za decimalno vejico; decimalno število število, ki ima desete dele enote
  15.      déčko  -a m (ẹ̑) ekspr. 1. deček: skozi vrata je prikoracal debelušen dečko; navihan dečko je tvoj sin; krepek, vihrav dečko 2. lep, postaven ali sposoben moški: kapitan je bil sijajen dečko; to ti je dečko in pol; v naši četi sem bil skupaj z imenitnimi dečki
  16.      dedicírati  -am dov. in nedov. () knjiž. opremiti s posvetilom; posvetiti: dedicirati knjigo
  17.      dedúkcija  -e ž (ú) knjiž. sklepanje iz splošnega na posamezno: dedukcija in indukcija; napraviti dedukcijo; priti do zaključkov z dedukcijo / publ. ni soglašal z njegovimi dedukcijami
  18.      defékt  -a m (ẹ̑) okvara, poškodba, zlasti na vozilu: imeti, popraviti defekt; defekt na pnevmatiki; na cilj je pripeljal brez defekta / pog. gumi defekt // pomanjkljivost, motnja, napaka: duševni, etični, telesni defekt
  19.      defektoskopíja  -e ž () teh. iskanje napak v materialu, zlasti v kovinah, z rentgenskimi žarki ali žarki gama: laboratorij za defektoskopijo; uporaba izotopov v defektoskopiji
  20.      defetístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na defetizem, malodušen: očitali so mu defetistično politiko umika; defetistična propaganda
  21.      defetišizácija  -e ž (á) knjiž. odstranitev videza, da ima kaj posebno moč, vrednost: defetišizacija nacionalne ekonomije
  22.      defetízem  -zma m () mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje: to ni več skepticizem, ampak defetizem; širiti med ljudmi defetizem; moreč defetizem; pojavi defetizma med vojaki
  23.      defilé  -ja m (ẹ̑) organiziran, slovesen sprevod skupine ljudi mimo gledalcev; mimohod: tekmovanje se je začelo z defilejem vseh udeležencev mimo tribune; svečan defile; vojaški defile
  24.      defilírati  -am nedov. () v organiziranem sprevodu slovesno stopati mimo gledalcev: četa, konjenica defilira mimo generalov; tekmovalci defilirajo pred tribuno
  25.      deformátor  -ja m () kdor kaj deformira: deformator revolucionarnega duha

   3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA