Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
mi (22.848-22.872) 
- želézov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na železo: železovi drobci; železov prah / železove rude, spojine ♦ kem. železov oksid; železov silikat; železov sulfat; železova sol; min. železov kršec pirit; železova sljuda hematit ♪
- želézovec -vca m (ẹ́) min. rudnina, ki vsebuje železo: kopati železovec / rusi železovec hematit ♦ petr. rjavi železovec limonit ♪
- žêlja -e tudi -é ž, rod. mn. žêlj in željá (é) 1. čustvena potreba po čem: želja raste, se veča; ekspr. ta želja že dolgo gori, tli v njem; čutiti, imeti, izraziti, pokazati željo; vzbuditi v kom želje; iskrena, podzavestna, trenutna želja; ekspr.: nepremagljiva, pregrešna, srčna, vroča želja; biti obseden od želje po čem / bolezenska želja po smrti; knjiž. erotične želje / to je naredil v želji, da bi ji ustregel 2. kar se želi: želje so se mu izpolnile, uresničile; odreči se želji; uganil je vsako njeno željo; želja po miru, počitku; želja, da bi jo videl, ga je gnala v mesto / ugoditi, ustreči željam kupcev; to je njegova izrecna želja; njena največja želja je, da bi mu ugajala; ekspr. to je bila očetova zadnja želja / na materino željo je šel študirat; jed, pijača, skladba po želji / kot zaključek pisma z iskrenimi željami; kot voščilo ob kakem dogodku, prazniku izražamo vam naše najboljše želje ● star. želja me je po tem dekletu želim si to dekle; ekspr. umira od želje, da bi jo videl zelo si želi; ekspr. češenj bo le za željo zelo malo; zdrav človek ima sto željá, bolnik pa le eno bolnik si želi le zdravja ◊ rel. krst željá duhovna pripravljenost, želja nekrščenega človeka sprejeti božje razodetje ♪
- žêlo -a s (é) 1. organ na zadku zlasti nekaterih žuželk, podoben koničasti cevki: škorpijon porine, zabode, zasadi želo v žrtev; čebelje, osje želo; ostro, strupeno želo; bridka misel se mu je kot želo zadrla v srce; pren. strah se je s stoterimi želi zadrl v srca ljudi 2. ekspr. zbadljiva misel, zbadljivost: v odgovoru je začutila ostro želo / skušala je omiliti boleče želo njegovih žalitev ostrino; ti epigrami so brez pravega žela // s prilastkom negativna sila: začutiti pekoče želo ljubosumja, nevoščljivosti, maščevalnosti ♪
- žêlod -óda m (é ọ́) plod hrasta: obmetavati se z želodi; povedati uganko o želodu ♦ bot. enosemenski zaprti plod, ki ga pri dnu obdaja skledičast ovoj // ed. več želodov, želodi: drobiti želod; nabirati želod; krmiti prašiče z želodom // kar je po obliki temu podobno: zvezde, želodi, storži in drugo novoletno okrasje / ekspr. zadeli so ga svinčeni želodi iz brzostrelke krogle ♪
- želódček -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od želodec: otroški želodček ne prenese mastne hrane; zdraviti si želodček z brinovčkom / kupiti kilogram piščančjih želodčkov / žejni in lačni želodčki so hitro posedli za mizo otroci ◊ zool. medni želodček razširjeni del požiralnika, v katerega čebela začasno spravi nektar, mano ♪
- želódčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na želodec: želodčne mišice, stene; želodčna sluznica / želodčni katar; želodčni krči / želodčne bolezni; večkrat ima želodčne težave ♦ biol. želodčni sok prebavni sok, ki ga izloča želodčna sluznica; med. želodčni ulkus; želodčna kislina solna kislina, ki jo izločajo posebne želodčne celice želódčno prisl.: dieta za želodčno bolne ♪
- želódec -dca m (ọ̑) 1. vrečast prebavni organ med požiralnikom in tankim črevesom: želodec ga boli; mastno hrano želodec težko prebavi; želodec poči, se razširi, se skrči; že dalj časa krvavi iz želodca; pokvariti si želodec; v želodcu mu kruli, ga tišči; imeti povešen želodec; počasno delovanje želodca; zdravila za želodec; rak na želodcu; slabost v želodcu; težave z želodcem / suniti koga v želodec predel ob tem organu / puranovi želodci; napolniti svinjski želodec z mesom / prežvekovalski želodec želodec prežvekovalcev, sestavljen iz vampa, kapice, devetoguba in siriščnika ∙ ekspr. želodec se mi obrača, če vidim kri slabo mi je, na bruhanje mi gre; ekspr. oglasil se mu je želodec postal je lačen; pog. dobiti kaj toplega v želodec pojesti kako toplo jed; šalj. treba je poskrbeti tudi za želodec jesti; pog., ekspr.
tega človeka imam v želodcu zaradi kakega svojega dejanja mi je zoprn, mi vzbuja odpor; ekspr. gobo ima v želodcu zelo dosti pije; jed mi je obležala v želodcu ostala dalj časa neprebavljena; pog. piti na prazen želodec ne da bi prej jedel; ekspr. lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu zelo; ekspr. oči so bile bolj lačne kot želodec želel si je kaj jesti zaradi lepega videza, ne pa zaradi lakote; vzel si je več jedi, kot je je mogel pojesti; šalj. ljubezen gre skozi želodec če ženska moškemu dobro kuha, je tudi njegova ljubezen trdna; za ohranitev ljubezni je potrebna materialna podlaga ♦ med. izprati želodec s tekočino, navadno z vodo, odstraniti iz želodca strupene ali odvečne snovi; čir na želodcu 2. gastr. izdelek iz želodca živali, navadno svinjskega, z nadevom iz mesa in dodatkov: postreči s prekajenim želodcem / gorenjski želodec z nadevom iz
svinjskega mesa, kaše in začimb; savinjski želodec z nadevom iz svinjskega mesa, slanine in začimb 3. ekspr., s prilastkom človek glede na potrebo po hrani: lačnim želodcem gre vse v slast; težko je kuhati za tako izbirčne želodce ♪
- žélva -e ž (ẹ̄) 1. plazilec s hrbtnim in trebušnim oklepom: želva lazi, plava; želva leže jajca; gojišče želv; oklep želve; počasen, star kot želva ♦ zool. glavata želva z veliko glavo in močnimi čeljustmi, Caretta caretta; kopenske želve na kopnem živeče želve z zelo močnim hrbtnim in trebušnim oklepom, Testudinidae; močvirske želve v počasi tekočih vodah živeče želve s plavalno kožico med prsti, Emydidae; morske želve v morju živeče želve s ploščatim, srčasto oblikovanim oklepom, Chelonidae 2. voj., v starem in srednjem veku priprava na kolesih s poševno leseno streho za kritje ob napadu na obzidje: kamnometi in želve ♪
- žélvin -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na želvo: želvin oklep; opazovati želvino premikanje / redko želvina juha želvja juha ♪
- žélvji -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na želve: uporaba želvjih oklepov; želvja glava; opazovati želvje premikanje / pripraviti želvjo juho / ekspr. želvji hrbet otoka na obzorju ♪
- želvovínast -a -o prid. (í) ki je iz želvovine: očala z želvovinastimi okviri; želvovinasta tobačnica ♪
- žémljevka -e ž (ẹ̑) 1. pecivo iz žemelj, jabolk in jajc: speči žemljevko 2. bot. užitna goba z več svetlo rjavimi klobuki na betu, Albatrellus confluens: nabirati mlade žemljevke ♪
- žêna -e tudi -é ž, rod. mn. žên in žená (é) 1. poročena ženska v odnosu do svojega moža: ima ženo in dva otroka; izgubiti, zapustiti ženo; skrbeti za ženo; prišel je z ženo; bila mu je dobra žena / postala sta mož in žena poročila sta se; dati komu hčer za ženo privoliti v njeno poroko s kom; za ženo ima Korošico njegova žena je Korošica; vzel jo je za ženo oženil, poročil se je z njo 2. dorasla oseba ženskega spola, zlasti starejša: ta žena je njena mati; plemenita kmečka žena; usmiljene žene so poskrbele zanje / publ.: upoštevati iniciativo žená žensk; osvajalec žená // dorasla oseba ženskega spola kot nosilec kake dolžnosti, kakega poklica: popisal je več znamenitih žen / skrb za žene matere; moralna podoba žene zdravnice ● šalj. biti blažen med ženami biti edini moški med ženskami; nar. koroško bela žena
lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi v gozdu ali v vodi; vila; pesn. bela žena smrt; nar. leva žena ženska, ki ima spolno razmerje z moškim, poročenim z drugo žensko; zastar. porodna žena porodnica; dan žená praznik mednarodnega ženskega gibanja 8. marca; bila sta kakor mož in žena živela sta skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze; vznes. dobra žena je božji dar srečen je, kdor ima dobro ženo; preg. žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena ◊ etn. bela žena po ljudskem verovanju mladi, lepi ženski podobno bitje, ki pomaga ženam pri porodu in varuje njihove otroke pred zlim; žalik žena po ljudskem verovanju mladi ženski podobno bitje s čarovno močjo, ki pomaga ubogljivim radodarnim ljudem in muči vanj zaljubljene moške; rel. svetopisemske žene ♪
- ženévski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Ženevo: ženevski prebivalci; ženevske ulice / ženevska konferenca; ženevska mirovna pogajanja ♦ jur. ženevske konvencije meddržavni dogovori, zlasti o zaščiti Rdečega križa iz leta 1864, 1906 in 1929; zgod. ženevska deklaracija sporazum iz novembra 1918, s katerim Kraljevina Srbija priznava Državi Srbov, Hrvatov in Slovencev enakopravnost pri združitvi ter federativno državno ureditev ♪
- ženíca -e ž (í) 1. nav. ekspr. drobna ženska, navadno starejša: pred hišami so posedale sključene ženice; poslušati pripoved stare ženice 2. redko ženka, ženkica: ima prijetno ženico ♪
- ženíčica -e ž (í) 1. ekspr. ženica, ženička: prijazna ženičica jim je zapela staro ljudsko pesem 2. redko ženka, ženkica: misli na svojo ženičico ♪
- ženíkelj -klja m (í) bot. zdravilna gozdna rastlina z drobnimi belimi ali rdečimi cveti v kobulih, Sanicula ♪
- žéninček -čka m (ẹ́) 1. ekspr. manjšalnica od ženin: zelo mlad ženinček 2. nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček: iz zemlje so pokukali prvi ženinčki ♪
- ženírati se -am se nedov. (ȋ) pog. biti v zadregi, sramovati se: ni se ženiral, govoril je kar naravnost; ni se mu treba ženirati pred njim, saj je domač; ženira se govoriti o teh stvareh / ženira se svojih tovarišev je v zadregi pred njimi ● pog. kar delajte naprej, nič se ne ženirajte naj vas naša prisotnost ne ovira, moti pri delu ženírati motiti, ovirati: oprijeta obleka jo ženira; ogledalo ga ženira / sintetične tkanine ženirajo kožo dražijo ♪
- ženítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ženiti se: še ne misli na ženitev; biti goden za ženitev; odlašati z ženitvijo; ženitev in možitev / bližal se je dan njune ženitve poroke / sprememba barve perja pri samcih med ženitvijo ∙ ženitev je uganitev ne da se vnaprej vedeti, ali bo zakon srečen ♪
- ženíti se žénim se nedov. (ȋ ẹ́) 1. v zvezi z osebo moškega spola poročati se: danes se ženi njen nečak / ženiti se na kmetijo / ženili so se med seboj; opisoval je, kako se na deželi ženijo / dov., pog. kdaj se bosta pa vidva ženila poročila 2. ekspr. imeti ljubezenski odnos s kakim dekletom: ali se fant že kaj ženi; nekaj časa se je ženil pri sosedovi hčeri / hodil se je ženit v sosednjo vas vasovat; dolgo se je ženil, pa se ni oženil si iskal ženo; s stricem se je šel ženit je šel snubit / dov. moral se je ženiti tam, kjer je oče hotel si dobiti ženo 3. ekspr. družiti se zaradi parjenja: to je čas, ko se mačke, psi ženijo / ob sv. Gregorju se ptički ženijo ● ekspr. nima se na kaj ženiti nima materialne osnove za zakon, družino; ženiti se na roke v kmečkem okolju imeti za zakon, družino le sposobnost za delo; pog., ekspr. ženi se pod marelo ne da bi imel
zagotovljeno bivališče; šalj. on se na drobno ženi ima ljubezenske odnose z več osebami istočasno ali v kratkih časovnih presledkih; danes je pa oblečen, kot da bi se ženil zelo lepo, slovesno ženíti ekspr. 1. dajati, oddajati v zakon: danes ženi najmlajšega sina 2. posredovati za koga pri kakem dekletu zaradi ženitve: ni maral nikogar, da bi ga ženil; vsi so ga hoteli ženiti ♪
- ženitovánjski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ženitovanje: ženitovanjski običaji / ženitovanjski sprevod / ženitovanjska gostija ♦ etn. ženitovanjska pogača boljši, navadno maslen kruh, okrašen s cvetjem in svečami, ki se na koncu svatbe razdeli svatom ♪
- žénska -e ž (ẹ́) oseba ženskega spola, navadno dorasla: prišla je neka ženska; majhna, mlada, modrooka, temnolasa, vitka ženska; mirna, prijazna, prijetna ženska; noseča, poročena ženska; ženska srednjih let; čustvovanje ženske matere; razlike med moškim in žensko / frizer za ženske // oseba ženskega spola kot nosilka značilnih telesnih lastnosti: kar v nekaj mesecih se je iz dekleta razvila v žensko; ekspr. njuna hči je že cela, prava ženska // ekspr. oseba ženskega spola kot nosilka značilnih duševnih lastnosti: ga bo že preprosila, saj je ženska; v njej je premalo ženske, da bi to razumela / ženska je ženska / v njej se je začela prebujati ženska ženskost ● nar. ne vem, če je moja ženska že doma žena; žarg. ali bo prišla s teboj tudi tvoja ženska tvoje dekle; tvoja žena; publ. iščemo žensko za pomoč v gospodinjstvu v oglasih gospodinjsko pomočnico; ekspr.
fatalna ženska ki zaradi svoje lepote in nenavadnosti odločujoče, navadno negativno vpliva na moškega; knjiž. javna ženska prostitutka; ženska je kakor aprilsko vreme njeno razpoloženje je zelo spremenljivo; ekspr. kjer vrag ne zmore, ženska pripomore ženska zlasti s svojo zvitostjo dosti doseže ♪
- žénskar -ja m (ẹ̑) ekspr. moški, ki ima ljubezensko razmerje z mnogimi ženskami: bil je lahkoživec in ženskar; nepoboljšljiv, star, velik ženskar ♪
22.723 22.748 22.773 22.798 22.823 22.848 22.873 22.898 22.923 22.948 
