Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (21.673-21.697)


  1.      zamahováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami; mahati: pri govorjenju je zamahoval okrog sebe / galebi zamahujejo s krili / zamahoval je s palico na vse strani / ekspr. začel je zamahovati s signalnima zastavicama dajati znake // delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: zamahovati v pozdrav / od daleč ji je zamahoval, naj molči 2. z gibi roke izražati odklonilen odnos, omalovaževanje, zaničevanje: ob njenih besedah je samo zamahoval 3. ekspr. udarjati, tolči: s kladivom zamahovati po razbeljenem železu zamahujóč -a -e: dajati takt, zamahujoč z roko ♪
  2.      zamajáti  -májem tudi zamájati -em tudi -am dov., tudi zamájaj zamájajte tudi zamajájte; zamajál tudi zamájal (á á; á ā) 1. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega premakne sem in tja: veter je zamajal vrhove dreves; močno, rahlo zamajati / zamaje z glavo in zapre oči // povzročiti, da se kaj premakne sploh: valovi zamajejo čoln 2. ekspr. povzročiti, da kaj ni več trdno: tako poslovanje lahko zamaje še tako dobro podjetje / v temeljih zamajati ustaljeni red / trpljenje ni zamajalo njihovega zaupanja 3. knjiž. povzročiti, da kdo v svojem mnenju, ravnanju ni več tako odločen, trden: ta dogodek jo je zamajal / zamajati koga v njegovem navdušenju ● publ. zvečer je mesto zamajal potres je bil v mestu potres zamajáti se, tudi zamájati se 1. z enim delom pritrjen premakniti se sem in tja: travne bilke so se zamajale / zamajal se je in padel; ekspr.: brada se mu je zamajala zatresla; zvon se je zamajal in oglasilo se je zvonjenje zazibal // premakniti se sploh: stopnice so se ob vsakem koraku zamajale; udaril je po mizi, da se je vse zamajalo zelo močno 2. postati majav: če se zamaje en steber, stavba ne bo več trdna 3. ekspr. postati netrden: zamajal se je celotni vrednostni sistem / njegovo upanje se je zamajalo ● knjiž. skoraj bi se bilo zgodilo, da bi se mi zamajalo moje delo da ne bi bil več prepričan o njegovi potrebnosti, smiselnosti; ekspr. zamajal se mu je stolček njegov (družbeni) položaj je postal ogrožen; ekspr. tla so se nam zamajala pod nogami naš (družbeni) položaj je postal ogrožen; ekspr. če pogledaš kvišku, se ti zamaje v glavi imaš občutek, kot da se ti nekaj premakne v glavi sem in tja ♪
  3.      zamakníti  in zamákniti -em dov. (ȋ á) 1. narediti, da je del, element kake celote za črto, linijo, v kateri so drugi deli, elementi: zamakniti vsak tretji stol v vrsti; precej, stopničasto zamakniti / arhitekt je spalne prostore hiše zamaknil za pol etaže 2. knjiž. popolnoma prevzeti, pritegniti: glasba ga je zamaknila; lepota gor ga je tako zamaknila, da je pozabil na vse ● knjiž. zamakniti naslon sedeža tako, da se ta spremeni v ležišče pomakniti nazaj; publ. zamakniti začetek delovnega časa s sedme ure na osmo prestaviti, premakniti zamakníti se in zamákniti se 1. knjiž. premikajoč se priti za kaj: šele ko se je zamaknil za vogal, mu je odleglo / sonce se je zamaknilo za hrib / obiralec pred njim se je zamaknil med trte skril, umaknil 2. ekspr. duševno se tako intenzivno usmeriti v kaj, da se ostalih stvari ne zaznava: včasih se zamakne in ima privide; zamaknila se je in začela govoriti; mistično se zamakniti 3. ekspr. nepremično, odsotno se zagledati, zastrmeti v kaj: kam si se tako zamaknil; sedel je in se zamaknil predse; zamaknil se je v njene oči 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop a) intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zamakniti se v poslušanje glasbe / zamaknil se je v knjigo b) stanja osebka, kot ga določa samostalnik: zamakniti se v sanjarjenje zamáknjen -a -o: zamaknjen pogled; biti zamaknjen od lepote narave; zamaknjen v svoje misli; vsi zamaknjeni so stali pred kipom; gleda, kot bi bil zamaknjen; med seboj zamaknjena kolesa vozila; zamaknjeno stanje ∙ knjiž., ekspr. bil je ves zamaknjen vanjo zelo zaljubljen; prisl.: zamaknjeno gledati, poslušati ♪
  4.      zamáknjenost  -i ž (á) ekspr. stanje zamaknjenega človeka: pasti v zamaknjenost; mistična zamaknjenost; zamaknjenost preroka / iz zamaknjenosti ga je prebudil velik hrup / zaradi zamaknjenosti v knjigo ni opazil njenega prihoda // veliko navdušenje, zanos, prevzetost: glasba jih je spravila v zamaknjenost / ljubezenska zamaknjenost ♪
  5.      zamálo  in za málo prisl. (á) 1. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža občutek užaljenosti zaradi neprimernosti česa: tudi vam bi bilo zamalo, če bi vas obrekovali; bilo mu je zamalo, da bi se opravičeval; ne bo se mu zdelo zamalo, če ga boš ustavil na cesti 2. star., z oslabljenim pomenom skoraj: pri takih zgodbah bi ga zamalo postalo strah / obvestilo je bilo tako majhno, da ga zamalo ni prezrla bi ga skoraj ♪
  6.      zamáltati  -am [u̯t in lt] dov. (ȃ) zadelati z malto: zamaltal je reže med opekami zamáltan -a -o: zamaltana špranja v zidu ∙ redko zamaltana obleka zamazana z malto ♪
  7.      zamámljati  -am nedov. (á) knjiž. 1. vzbujati pri kom močno željo, poželenje po čem: zamamljalo jih je bogastvo 2. povzročati stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti; omamljati: vino in ples sta jih zamamljala; zamamljati z lepimi besedami ● knjiž. opera je stoletja zamamljala poslušalce prevzemala, navduševala ♪
  8.      zamaskírati  -am dov. (ȋ) s prenarejanjem videza narediti, da se resnica, prava podoba česa ne opazi, ne vidi; prikriti, skriti: izkopali so jamo in jo zamaskirali; zamaskirati jezo z navidezno ravnodušnostjo // voj. narediti kaj podobno okolici in s tem neopazno: zamaskirati bunker, letališče; vojaki so se zamaskirali z vejami in travo zamaskírati se z uporabo maske spremeniti svoj videz: pred ropom so se zamaskirali zamaskíran -a -o: spretno zamaskiran vhod; dobro zamaskirani roparji ♪
  9.      zamášek  -ška m (ȃ) 1. okrogel, navadno na zgornjem koncu nekoliko širši predmet za mašenje odprtin, posod: izvleči, potegniti zamašek iz buteljke; zamašiti, zapreti z zamaškom; gumijast, plutovinast zamašek; kovinski, steklen zamašek; zamašek za sod / pok zamaška pok, ki nastane pri izvleku zamaška ♦ agr. kronasti zamašek v obliki kovinske kapice // kar je temu podobno: iz vate si je naredil zamaške za ušesa 2. kar se nabere, nakopiči na določenem mestu in onemogoča prehod, pretok: v cevi je nastal zamašek iz blata in peska / prometni zamašek ♪
  10.      zamašítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zamašiti: zamašitev lukenj v ladijskem trupu / zamašitev odtoka / zamašitev žil s krvnimi strdki ♪
  11.      zamázati  -mážem dov., zamázala in zamazála (á ȃ) 1. z mazanjem zadelati, zapolniti: zamazati razpoke v zidu; zamazati špranje / peč je bilo treba znotraj zamazati 2. narediti, povzročiti, da pridejo na kaj zelo drobni delci kake nepotrebne, nezaželene snovi: hlače je kmalu zamazal; zamazati čevlje z blatom; otrok se je zamazal; zamazati si obleko // ekspr. vzeti komu ugled, osramotiti: pred vsemi ga je zamazal / zamazati si ime ● ekspr. zadevo so uspešno zamazali prikrili; žarg., šport. smučar se je zamazal je nepravilno namazal smuči zamázan -a -o: zamazan predpasnik; ekspr. zamazan odtis zabrisan, nejasen; zamazana obleka; zamazane šipe ♪
  12.      zamedléti  -ím [med in mǝd] dov., tudi zamedlì (ẹ́ í) knjiž. 1. za kratek čas omedleti: dekle je zamedlelo od strahu 2. postati manj močen, intenziven: barve na pročelju so kmalu zamedlele; zvok godal zamedli / spomin na dom je čez čas zamedlel ● knjiž., ekspr. na nebu so zamedlele zvezde so se pojavile brez močnega sijaja, svetlobe ♪
  13.      zameglíti  -ím [mǝg] dov., zameglì in zamègli; zamèglil (ȋ í) 1. narediti kaj nejasno, motno: dim je zameglil hiše; oblak prahu je zameglil ozračje / solze so ji zameglile oči 2. knjiž. narediti, da se o čem ne more dobiti jasne, določene podobe: zamegliti podatke o poslovanju; s praznim govorjenjem zamegliti položaj ● solze so ji zameglile pogled povzročile, da je videla nejasno, nerazločno; knjiž. strah ji je zameglil razsodnost povzročil, da ni mogla razsodno misliti zameglíti se 1. postati meglen: kotlina se je zameglila; brezoseb. v dolini se je zameglilo 2. postati nejasen, moten: šipe so se zameglile / oči so se ji zameglile ∙ ekspr. pred očmi se mi je zameglilo zaradi slabosti, bolezni se mi je zazdelo, da vidim pred očmi meglo zamegljèn -êna -o: kotlina je zamegljena; zamegljeno ozračje; prisl., v povedni rabi: zjutraj bo po kotlinah zamegljeno ♪
  14.      zamehúriti  -im dov. (ú ȗ) pog. 1. namerno povzročiti komu neprijetnosti, težave: čakajo na priložnost, da bi ga zamehurili; s tem zakonom so nas zamehurili; zamehuril se je s svojo nepremišljeno izjavo 2. aretirati, zapreti: zamehurili so ga zaradi kraje zamehúriti se biol. v neugodnih življenjskih razmerah se obdati s trdnim ovojem; encistirati se: pražival se zamehuri ♪
  15.      zaméjec  -jca m (ẹ̑) pripadnik slovenske narodne skupnosti, ki živi za državno mejo z Avstrijo, Italijo, Madžarsko: kulturno, politično delovanje zamejcev; seminar slovenskega jezika za tujce in zamejce ● knjiž. v hotelu je več zamejcev kot domačih gostov tujcev, inozemcev ♪
  16.      zamejíti  -ím dov., zaméjil (ȋ í) določiti, označiti mejo česa: zamejiti parcelo; zamejiti z ograjo / zamejiti področje raziskave / časovno zamejiti pojav zamejèn -êna -o: predmet proučevanja je jasno zamejen; časovno zamejeno dogajanje v drami ♪
  17.      zaméjski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na ozemlje, dežele za državno mejo: zamejske vasi / zamejski prebivalci 2. nanašajoč se na zamejce ali zamejstvo: zamejski pisatelji; zamejska društva / zamejsko šolstvo / zamejski Slovenci ● knjiž. avtomobil z zamejskimi oznakami tujimi, inozemskimi ♪
  18.      zamencáti  -ám [mǝn] dov. (á ȃ) ekspr. 1. narediti nekaj kratkih, sunkovitih gibov, zlasti z nogami: od zadrege zamencati; nestrpno zamencati / živčno zamencati z nogami 2. s kratkimi koraki iti, stopiti: zamencal je od mize proti vratom ● ekspr. mogoče, ne vem, je zamencala omahovaje, obotavljajoč se rekla ♪
  19.      zaménjati  tudi zamenjáti -am, in zaménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) 1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: zamenjati obleko za hrano; zamenjati enosobno stanovanje za dvosobno / s kom si zamenjal čevlje; zamenjala sta si naslove; med seboj sta si zamenjala oblačila / zamenjati denar v banki dati ali dobiti eno valuto za drugo; zamenjala sta vlogi kar je delal, bil eden, dela, je drugi; zamenjati dinarje v devize dati dinarje za enakovredno, ustrezno vsoto deviz / kot opozorilo v trgovini kupljenega blaga ne zamenjamo 2. dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: zamenjati film v fotografskem aparatu; zamenjati kolo pri avtomobilu; zamenjati posteljnino, žarnico / država je zamenjala denar dala v obtok novo plačilno sredstvo / v stavku zamenjati prevzete besede z domačimi; ekspr. ko je zamenjal koso s kosilnico, je delal hitreje ko je začel namesto kose uporabljati kosilnico; publ. zamenjati samski stan z zakonskim poročiti se // narediti, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: trener je med tekmo zamenjal dva igralca / sklenil je, da bo zamenjal zdravnika se začel zdraviti pri drugem zdravniku 3. priti pri kakem opravilu, dejavnosti na mesto, položaj koga drugega: čez en mesec bo to skupino zamenjala nova; zamenjati koga na straži; zamenjal je delavca pri stroju; voznika sta se med potjo večkrat zamenjala / ne ve se, kdo ga bo med dopustom zamenjal nadomestil 4. narediti, da pride kaj na mesto česa drugega, to pa na njegovo mesto: zamenjati strani enačbe; zamenjati vrstni red besed / zamenjala sta mesti v vrsti; zamenjala sta sedeža presedla sta se 5. z oslabljenim pomenom izraža, da preide osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugo: večkrat je zamenjal bivališče / zamenjati poklic začeti opravljati drug poklic; zamenjati službo iti v službo drugam 6. ekspr. priti glede na čas neposredno po čem drugem: otroške igre je kmalu zamenjalo učenje; noč je zamenjal jutranji mrak; tišino je zamenjal hrup / po nekaj kilometrih je asfaltirano cesto zamenjala gozdna pot 7. imeti koga za drugega, kot je v resnici: to ni on, zamenjal si ga / zamenjati koga za koga drugega, s kom drugim / v temi je zamenjal okna za vrata ● ekspr. zamenjal sem že več avtomobilov, pa se mi zdi ta najboljši imel sem; v garderobi so mu zamenjali dežnik dali napačnega; posestvo je že večkrat zamenjalo lastnika postalo last drugega; pog. otrok je zamenjal dan za noč spi podnevi, ponoči je buden zaménjan -a -o: zamenjana posadka; zamenjano blago ♪
  20.      zamenjávanje  -a s (ȃ) glagolnik od zamenjavati: a) zamenjavanje obleke za hrano / zamenjavanje knjig b) redno čiščenje in zamenjavanje filtrov c) zamenjavanje igralcev č) zamenjavanje delavca na dopustu d) zamenjavanje bivališč / zamenjavanje zaposlitve e) zamenjavanje strupenih rastlin z užitnimi ♪
  21.      zamenjávati  -am nedov. (ȃ) 1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: zamenjavati pridelke za blago / zamenjavati plošče, razglednice / zamenjavati dinarje v devize dajati dinarje za enakovredno, ustrezno vsoto deviz 2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: zamenjavati varovalko / redno zamenjavati posteljnino / v besedilu zamenjavati prevzete besede z domačimi; zamenjavati obrabljene dele z novimi nadomeščati // delati, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: zamenjavati igralce med igro; zamenjavati vojake na položajih 3. prihajati pri kakem opravilu, dejavnosti na mesto, položaj koga drugega: dogovorili so se, kdo bo koga zamenjaval pri sekanju / stražarji se zamenjujejo vsaki dve uri / zamenjavati koga med dopustom nadomeščati 4. delati, da pride kaj na mesto česa drugega, to pa na njegovo mesto: teh besed ne moremo poljubno zamenjavati / po dva in dva sta zamenjavala svoje mesto v vrsti 5. z oslabljenim pomenom izraža, da prehaja osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugo: zamenjavati bivališče, skrivališče 6. imeti koga za drugega, kot je v resnici: zamenjavajo ga z nekom drugim / zamenjavati strupene in užitne gobe ● glasove c s z zamenjava s č š ž izgovarja kot č š ž ♪
  22.      zaméra  -e ž (ẹ̑) 1. (trajnejši) negativen, odklonilen odnos do koga zaradi njegovega neprimernega, žaljivega ravnanja: povzročiti zamero pri kom; pozabiti zamero; drobne, osebne zamere; stara, velika zamera / med njima ni bilo hujše zamere; z vsemi je v zameri; priti v zamero pri kom / kot vljudnostna fraza nasvidenje, pa brez zamere 2. v prislovni rabi, v zvezi brez zamere izraža vljudnost pri ugovarjanju, zavrnitvi: brez zamere, ampak tokrat nimate prav // izraža opravičilo: vsega je, brez zamere, kriva vaša trma // izraža začudenje, nejevoljo: brez zamere, ampak tega res ne razumem ● star. prositi zamere, za zamero opravičevati se za kaj; prositi odpuščanja za kaj; star. prosim za zamero, ampak kar je preveč, je preveč oprostite, ne zamerite; pog., ekspr. zamera gor, zamera dol, moraš mu to povedati čeprav ti bo morda zameril; preg. boljša je prva zamera kot druga najbolje je medsebojne odnose kljub morebitni zameri urediti čimprej ♪
  23.      zamériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. vzpostaviti do koga negativen, odklonilen odnos zaradi njegovega neprimernega, žaljivega ravnanja: nikar ne zameri, ne smejem se tebi; nisem mu zameril, saj ni mislil nič hudega; če ga ne boš povabil, ti bo zameril; zameril sem vam, ker me niste obiskali; hitro zameri / on rad zameri je zamerljiv; hudo, zelo zameriti // sprejeti kaj kot neprimerno, žaljivo: vsako besedo zameri; če kaj zameri, tudi hitro odpusti; zameril jim je, da ga niso obvestili / kot vljudnostna fraza pa nikar kaj ne zamerite 2. v medmetni rabi izraža vljudnost a) pri nagovoru: ne zamerite, rad bi vas še nekaj vprašal; star. ne zamerite moji radovednosti, od kod prihajate b) pri ugovarjanju, zavrnitvi: ne zamerite, to ne bo držalo; ne zameri, ampak vsega imam dovolj // izraža opravičilo: ne zamerite, če sem nekoliko pozen; ne zameri, nisem mislil tako hudo // izraža začudenje, nejevoljo: ne zamerite, tega pa res ne razumem; ne zameri, to je pa že preneumno zamériti se z neprimernim, žaljivim ravnanjem povzročiti pri kom (trajnejši) negativen, odklonilen odnos: zameriti se sodelavcem, sosedu; vsem, pri vseh se je zameril // povzročiti pri kom (trajnejši) negativen, odklonilen odnos: ne ve, s čim se je tako zameril / kaj se ti je tako zamerilo, da ne prideš več na obisk; ekspr. šola se mu je dokončno zamerila; brezoseb. zamerilo se mu je, da ga zapostavljajo ♪
  24.      zamerljív  -a -o prid. (ȋ í) nav. ekspr. ki (rad) zameri: zamerljiv človek; ne bodi no tako zamerljiv, saj ni mislil nič hudega zamerljívo prisl.: zamerljivo odgovoriti ♪
  25.      zamêsti  -mêdem tudi zamésti -médem dov., zamêdel in zamédel zamêdla tudi zamédel zamédla, stil. zamèl zamêla tudi zaméla (é; ẹ́) nar. zmesti, zmešati: s svojimi pripombami ga je čisto zamedel / misli so se mu zamedle zamêsti se, tudi zamésti se zaplesti se: jelen se je z rogovi zamedel v veje ♪

   21.548 21.573 21.598 21.623 21.648 21.673 21.698 21.723 21.748 21.773  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA