Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (2.151-2.175)



  1.      umiválnik  -a m () večja plitva posoda za umivanje: umivalnik se je razbil; pomiti umivalnik; umivati se v umivalniku; plastičen, pločevinast, porcelanast umivalnik; umivalnik, bide in kopalna kad / prinesla je umivalnik tople vode
  2.      uvanje  -a s (í) glagolnik od umivati: umivanje otroka; posoda za umivanje; umivanje in kopanje / suho umivanje pri katerem se ne uporablja tekočinarel. obredno umivanje del obreda na veliki četrtek, v spomin na Kristusovo umivanje nog učencem
  3.      uvati  -am nedov., tudi umivála (í) 1. čistiti telo, del telesa navadno z vodo in milom: umivati bolnika; umivati otroku glavo, roke; umivati se z milom; navadno se umiva z mrzlo vodo; pogosto, temeljito se umivati; lase si umiva enkrat na teden; noče si umivati zob / ekspr.: droben dež mu umiva obraz mu pada po obrazu; roža se umiva v rosi jo pokriva rosa; umivati se s solzami jokati; žalovati ∙ roka roko umiva človek vrača zlasti v neprijetnem, nedovoljenem položaju dobljeno pomoč s podobno pomočjo; umivati si roke (kot Pilat) ne sprejemati odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno 2. pomivati: umivati okna in vrata / umivati sadje prati
  4.      unanizem  -zma m () lit. francoska literarna smer v začetku 20. stoletja, ki prikazuje posamezne človeške usode, vpletene v družbeno in duševno življenje množice, kolektiva
  5.      uniforranec  -nca m () kdor nosi uniformo: uniformiranci so spravljali ljudi na vlak; oboroženi uniformiranci
  6.      uniforranje  -a s () glagolnik od uniformirati: uniformiranje hotelskega osebja / težnje po uniformiranju življenja
  7.      uniforranost  -i ž () lastnost, značilnost uniformiranega: uniformiranost hotelskega osebja / uniformiranost misli; nastopati proti uniformiranosti življenja / uniformiranost v kulturi
  8.      uniforrati  -am dov. in nedov. () 1. obleči v uniformo: uniformirati čuvaje, šoferje 2. narediti kaj enolično, poenoteno: uniformirati stanovanjske soseske / uniformirati mišljenje; na silo uniformirati način življenja uniforran -a -o: uniformiran uradnik; uniformirane gledališke predstave; uniformirano oblačenje
  9.      uniforzem  -zma m () knjiž. težnja po enoličnosti, poenotenosti: uniformizem v kulturi, politiki
  10.      urémičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na uremijo: bolnik je uremičen; uremična žival / uremični znaki
  11.      ureja  -e ž () med., vet. zastrupitev krvi s sečem, sečekrvnost: zaradi obolenja ledvic je prišlo do uremije
  12.      usliti se  -im se dov.) 1. iz sočutja narediti komu kaj dobrega: usmiliti se pregnancev, ranjencev; revežev se je vedno usmilila jim dala jesti, jih oblekla; v stiski se usmiliti koga // pokazati do koga dobrohoten, prizanesljiv odnos: otrok so se usmilili, odrasle pa so pobili; prosil je, naj se ga usmilijo / v krščanskem okolju: Bog se vas usmili; Bog se usmili njegove duše / usmilite se njihove revščine, samote 2. ekspr., z oslabljenim pomenom narediti komu to, kar pričakuje, kar je treba narediti: čakal je na postrežbo, pa se ga ni nihče usmilil; ostal je sam, nobena se ga ni hotela usmiliti se poročiti z njim / vrata so cvilila, pa se jih je oče usmilil in jih namazal 3. v medmetni rabi, navadno v zvezi bog se usmili izraža a) sočutje, pomilovanje: kakšen je bil, bog se usmili; bog se te usmili b) nejevoljo, nestrpnost: kakšno vreme imamo, bog se usmili c) strah, vznemirjenost: bog se usmili, je zaječala; spet bo tepena, bog se usmili 4. star. zasmiliti se: tak je bil, da se je vsem usmilil / v srce se mu je usmilila ● ekspr. otroci so bili lačni, raztrgani, da se bog usmili zelo; ekspr. tam je revščina, da se bog usmili zelo velika; ekspr. jokala je, da bi se je kamen usmilil zelo
  13.      usljen  -a -o prid. () 1. ki iz sočutja rad naredi komu kaj dobrega: usmiljen človek; bila je dobra in usmiljena; do revežev je vedno usmiljen / knjiž. usmiljeni samarijan // ki ima do koga dobrohoten, prizanesljiv odnos: bil je usmiljen gospodar; do žensk je usmiljen, do moških pa trd; prosil je, naj bodo usmiljeni z njim / v krščanskem okolju: Bog naj ti bo usmiljen sodnik; kot vzklik usmiljeni Bog! // ki izraža, kaže tak odnos: usmiljen nasmeh, pogled; usmiljeno ravnanje / ekspr.: usmiljena roka; usmiljeno srce 2. ekspr. ki dobro, ugodno deluje: začel je padati usmiljeni dež; z neba so sijale usmiljene zvezde; usmiljena tema jih je skrila ◊ rel. usmiljene sestre samostanski red, ki se ukvarja s strežbo bolnikov usljeno prisl.: ravnajte z njim usmiljeno
  14.      usljenje  -a s () čustvena prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga, ki se kaže v dobrohotnem, prizanesljivem odnosu do prizadetega: ob pogledu na zapuščenega otroka jo je obšlo usmiljenje; pokazati, vzbuditi usmiljenje; nepristno, veliko usmiljenje; usmiljenje do trpečih ljudi / iz usmiljenja narediti kaj / čutiti usmiljenje // dobrohoten, prizanesljiv odnos do koga: imeti, izkazovati usmiljenje; prositi usmiljenja, za usmiljenje / biti usmiljenja vreden vzbujati usmiljenjeekspr. on ne pozna usmiljenja ravna neusmiljeno, kruto; ekspr. izkoriščajo jih brez usmiljenja zelo; ekspr. brez usmiljenja ga je ošteval neprizanesljivo; ekspr. našli so ga v usmiljenja vrednem stanju v zelo slabem, nezadovoljivem
  15.      usljenka  -e ž () rel. redovnica reda, ki se ukvarja s strežbo bolnikov: v bolnišnici so stregle usmiljenke / sestra usmiljenka
  16.      usljenost  -i ž () lastnost, značilnost usmiljenega človeka: zanašal se je na očetovo usmiljenost / ekspr. v njem ni ne ljubezni ne usmiljenosti
  17.      ustŕmiti se  -im se dov. ( ) knjiž. postati (bolj) strm: tu se pobočje ustrmi
  18.      ustrómiti se  -im se dov. (ọ̄ ọ̑) star. 1. postati (bolj) strm: pot se tam nekoliko ustromi; proti vrhu se pobočja ustromijo 2. vzravnati se: ob tej besedi se je ustromil
  19.      uzímiti  -im dov.) agr. narediti, da pride kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo: uzimiti sadje, zelenjavo; uzimiti v klet; uzimiti na prostem ♦ čeb. uzimiti čebele, panj
  20.      vakuurati  -am nedov. in dov. () žarg. vakuumsko pakirati: vakuumirati živila ◊ grad. vakuumirati beton izsesavati zrak iznad površine svežega betona, prekritega z neprepustno folijo vakuuran -a -o: vakuumirana namizna sol
  21.      vazektoja  -e ž () med. odstranitev semenovoda zaradi sterilizacije
  22.      vèčmilijónkrat  prisl. (-ọ̑) izraža več milijonov ponovitev: večmilijonkrat meriti / večmilijonkrat večji
  23.      vèčmilijónski  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na več milijonov: večmilijonski narod / večmilijonsko mesto / večmilijonska škoda
  24.      vèleslalost  -a m (-) šport. športnik, ki goji veleslalom: tekmovanje, trening veleslalomistov
  25.      vèlezaniv  -a -o prid. (- -í) ekspr. zelo zanimiv: velezanimiv človek / velezanimiv članek

   2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA