Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (1.976-2.000)


  1.      spodmíkati  -am in izpodmíkati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. s potegom, sunkom odstranjevati izpod česa: spodmikati podstavke 2. ekspr. preprečevati obstoj, delovanje: nasprotniki ga spodmikajo ● ekspr. spodmikati komu tla pod nogami povzročati, da ima ogrožen (družbeni) položaj; povzročati, da ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. buržoaziji se spodmika temelj njen obstoj je ogrožen ♪
  2.      spodminírati  -am dov. (ȋ) redko podminirati: spodminirati most / spodminirati pogajanja ♪
  3.      spomígniti  -em dov. (í ȋ) knjiž. z gibom izraziti kaj, opozoriti na kaj: spomignil mu je, naj počaka; skrivnostno sta si spomignila ♪
  4.      spomín  -a m (ȋ) 1. ed. sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke v zavesti ohrani, obnovi: spomin mu odpoveduje, ekspr. peša; zanesti se na svoj spomin; imeti dober, slab, zanesljiv spomin / ekspr. če me spomin ne vara, sem to dekle že nekje videl; ponesrečenec je izgubil spomin; uriti spomin / glasbeni, motorični spomin; vizualni spomin; spomin za številke 2. ed., nav. ekspr. zavest, v kateri so ohranjene predstave, misli, podatki o preteklosti: v spominu se mu je vrstila podoba za podobo / izbrisati koga iz spomina pozabiti ga; priklicati (si) v spomin spomniti se; poskušal sem se spomniti imena, a v spominu je bila luknja nisem se mogel spomniti; ohraniti kaj v spominu zapomniti si; ta dogodek mu je ostal v lepem spominu se ga rad spominja / v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu 3. predstava, misel, podatek o preteklosti, ohranjen v zavesti: spomini ga težijo, vznemirjajo; jasen, neprijeten, vesel spomin / spomini segajo daleč nazaj; spomin na ta dogodek je še živ; vse to je zdaj samo še spomin; skupaj obujati spomine / navesti podatke po spominu 4. oseba glede na zavestno obnovitev v zavesti koga: počastiti spomin na padle z enominutnim molkom; vznes.: oddolžiti se spominu umrlega; človek blagega spomina / v medmetni rabi, ob spominu na umrle slava njegovemu spominu 5. mn. popis dogodkov, srečanj, ki jih je pisec sam doživel: brati, izdati spomine; druga knjiga spominov 6. v zvezi s predlogom v, za izraža, da je namen določenega dejanja, stvari spominjanje na koga ali kaj: postaviti kip v spomin pesnika, pesniku, na pesnika; praznik v spomin na zmago / dobiti kaj v spomin, za spomin; posvetiti knjigo komu v spomin / kot posvetilo materi v spomin / v osmrtnicah v spomin ● ekspr. te hiše, palače so okamneli spomini nekdanjih časov ostanki, preostanki, ki spominjajo na nekdanje čase; v njegovih dogodivščinah ni nič spomina vredno kar bi si bilo vredno zapomniti; ostati zvest spominu in delu koga ravnati, delati tako, kot je kdo delal; star. od takrat sina ni vzela več v spomin ga ni več omenjala, ni govorila o njem; ekspr. imeti kratek spomin biti pozabljiv ◊ etn. glas, znamenje, ki naznanja smrt v hiši ali v ožjem sorodstvu ♪
  5.      spomínček  -čka m (ȋ) nav. ekspr. stvar, izdelek za spomin, v spomin na koga ali kaj: z izleta je prinesel nekaj spominčkov / suhorobarski, turistični spominčki ● šalj. iz pretepa je odnesel nekaj spominčkov bušk, prask ♪
  6.      spomínčica  -e ž (ȋ) dlakava ali gola rastlina z navadno modrimi cveti v socvetjih: nabirati, trgati spominčice; oči, modre kot spominčice ◊ bot. redkocvetna spominčica z nekaj cveti v socvetju, Myosotis sparsiflora ♪
  7.      spomínčičast  -a -o prid. (ȋ) knjiž. po barvi podoben spominčici: spominčičasta ruta; ima spominčičaste oči ♪
  8.      spomínek  -nka m (ȋ) stvar, izdelek za spomin, v spomin na koga ali na kaj: izdelovati, kupovati spominke; prodajalna spominkov / turistični spominki / hraniti dragocene spominke na svoje prednike ♪
  9.      spomínjanje  -a s (í) glagolnik od spominjati: proces, sposobnost spominjanja / spominjanje na mladost / izšla je zbirka humorističnih spominjanj na otroštvo spominov ♪
  10.      spomínjati  -am nedov. (í) 1. povzročati, da se komu kaj iz preteklosti znova pojavi v zavesti: to me spominja na nekdanje dni, star. nekdanjih dni; slika me bo povsod spominjala nanj / ekspr. njegova obleka je spominjala na boljše čase 2. delati, navadno z besedami, da kdo česa ne pozabi: spominjal jo je, kaj mora kupiti; ni ga rada spominjala na njegove dolžnosti / človeka spominjajo na njegov živalski izvor mnogi znaki in lastnosti / članek spominja na to, da se je treba pripraviti na setev opozarja 3. v zvezi z na biti tak, da se v zavesti povezuje z določenimi lastnostmi drugega: ti izrastki spominjajo na črve; ekspr. njegova soba spominja na brlog / to dekle me spominja na sestro 4. star. omenjati kaj, govoriti o čem: govornik je spominjal težke dni vojne; pisec spominja v članku velik mestni požar spomínjati se 1. imeti v zavesti kako predstavo, misel, podatek o preteklosti: spominjati se matere, zastar. na mater; ni se spominjal, kdaj je prišel domov; dobro, medlo, natančno, živo se spominjati koga / kot se spominjate, je mikroskop sestavljen iz več leč; odkar se spominjam, živi v tej hiši 2. s premišljanjem obnavljati v spominu: polagoma se je spominjal, kaj so mu rekli / recite ji, da se je mnogokrat spominjam 3. knjiž. praznovati, obhajati: čez nekaj dni se bomo spominjali obletnice zmage; letos smo se spominjali pisateljeve stoletnice spominjáje: spominjaje se vseh podrobnosti, je pripovedoval o svoji mladosti spominjajóč -a -e: spominjajoč se teh dogodkov, se je zasmejal; obleka, spominjajoča na vrečo spomínjan -a -o: dogodki, spominjani v knjigi, so resnični ♪
  11.      spomínkar  -ja m (ȋ) kdor izdeluje ali prodaja spominke: spominkarji so razstavili svoje izdelke in jih ponujali mimoidočim // kdor zbira spominke: bil je strasten spominkar; zanimiva in dragocena zbirka spominkarja ♪
  12.      spomínkarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na spominkarje ali spominkarstvo: za prodajo so pripravili celo vrsto spominkarskih izdelkov; ogledati si spominkarsko razstavo / spominkarska industrija ♪
  13.      spomínkarstvo  -a s (ȋ) dejavnost spominkarjev: ukvarjati se s spominkarstvom ♪
  14.      spomínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na spomin: a) spominske sposobnosti / spominsko obnavljanje / spominske igre b) članek, napisan na podlagi spominskega gradiva / spominska literatura c) spominska radijska oddaja / spominska knjiga knjiga za vpisovanje želja, namenjena lastniku v spomin; knjiga za vpisovanje podpisov, vtisov ob določenem dogodku, namenjena lastniku v spomin; odkriti, vzidati spominsko ploščo; spominska razstava; spominska soba soba z razstavljenimi predmeti, dokumenti v spomin na določeno osebo, dogodek; knjiž. spominska znamka priložnostna znamka; spominsko drevo drevo, vsajeno v spomin na kaj ♦ biol. spominski vtis sled, ki jo zapusti vzdraženje v živčnih celicah; etn. spominska pesem pesem v spomin nenadoma, v nesreči umrlemu; filat. spominski pisemski ovitek ovitek, izdan, izdelan za določeno priložnost, s posebnimi napisi, znamkami, žigom ♪
  15.      spremín  -a m (ȋ) zastar. sprememba: spremin oblike / opazil je spremin na njenem obrazu ♪
  16.      spremínjanje  tudi izpremínjanje -a s (í) glagolnik od spreminjati: spreminjanje načrtov, predpisov; spreminjanje vremena / spreminjanje barv; spreminjanje glasu; spreminjanje oblike predmeta / spreminjanje cen; spreminjanje hitrosti / spreminjanje električne energije v mehansko; spreminjanje vode v paro ♪
  17.      spremínjast  tudi izpremínjast -a -o prid. (í) ki se spreminja: spreminjaste barve; spreminjasta svetloba / spreminjasto razpoloženje // ki se kaže v različnih barvah, barvnih odtenkih: obleka iz spreminjaste svile; spreminjasta krila metuljev; nebo je bilo spreminjasto kot opal spremínjasto tudi izpremínjasto prisl.: perje se spreminjasto lesketa; spreminjasto zeleno morje ♪
  18.      spremínjati  -am tudi izpremínjati -am nedov. (í) 1. delati, da kaj ni več tako, kot je bilo: spreminjati besedilo, načrt, vsebino; življenje se spreminja / listje že spreminja barve rumeni; spreminjati glas; spreminjati obliko česa; fizikalno, kemično se spreminjati; spreminjati se na bolje / spreminjati držo / spreminjati cene; spreminjati hitrost, količino, prostornino; število zaposlenih se spreminja // povzročati, da kdo duhovno, notranje ni več tak, kot je bil: taka srečanja človeka spreminjajo; življenje v samoti nas spreminja / otrok se je začel v novem okolju kmalu spreminjati 2. delati, da kaj ni več isto, kot je bilo: spreminjati meje; spreminjati smer / spreminjati imena, priimke / pogosto spreminja kraj bivanja se seli 3. v zvezi z v delati, povzročati, da kaj postane kaj drugega: spreminjati mehansko energijo v električno; spreminjati močvirja v rodovitno zemljo; voda se spreminja v paro / spreminjati se iz sovražnika v prijatelja / negodovanje se spreminja v jezo; ekspr. glina se pod njegovimi rokami spreminja v umetnino ● od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; ekspr. žena mu spreminja življenje v pekel mu povzroča neprijetnosti, veliko trpljenje; pavovo perje se lepo spreminja se kaže v različnih barvah, barvnih odtenkih; časi se spreminjajo in mi z njimi ◊ lingv. zveneči soglasniki se pred nezvenečimi spreminjajo v nezveneče spreminjajóč tudi izpreminjajóč -a -e: človek, spreminjajoč naravo, spreminja tudi sebe; spreminjajoče se barve ♪
  19.      spreminjàv  -áva -o prid. (ȁ á) knjiž. spreminjast: spreminjave barve / spreminjavo razpoloženje ♪
  20.      spreminjáva  -e ž (ȃ) star. spreminjanje: spreminjava barv / pazljivo je spremljal spreminjavo govornikovega obraza ♪
  21.      spreminjávček  tudi izpreminjávček -čka m (ȃ) zool., navadno v zvezi veliki spreminjavček dnevni metulj z barvno spreminjajočimi se krili, Apatura iris ♪
  22.      spreminjávost  -i ž (á) knjiž. lastnost, značilnost spreminjavega: spreminjavost barv / spreminjavost razpoloženja ♪
  23.      spreminjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj spreminja: naprednjaki in spreminjevalci družbe ♪
  24.      spreminjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spreminjanje: spreminjevalni proces / spreminjevalne okoliščine ♦ jur. spreminjevalni predlog predlog, s katerim se spremeni prvotni, prejšnji predlog ♪
  25.      spremísliti  -im dov. (í ȋ) star. premisliti, preudariti: vse je dobro spremislil / hotel je nekaj reči, pa se je spremislil ♪

   1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA