Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (1.951-1.975)


  1.      smílje  -a s (ȋ) knjiž. smilj: trgati smilje ♪
  2.      smíljica  -e ž (ȋ) bot. trava z dlakavimi ali golimi klaski v latu, Koeleria ♪
  3.      smíljka  -e ž (ȋ) bot. rastlina z nasprotnimi listi in belimi cveti, socvetji, Cerastium: navadna, njivska, vrtna smiljka ♪
  4.      smilováti se  -újem se dov. (á ȗ) zastar. usmiliti se: smilovati se revežev ♪
  5.      smírek  -rka m (í) 1. min. drobnozrnati korund s primesmi drugih rudnin: sestav smirka 2. poljud. zelo trden papir, na eni strani posut z zrnci smirka za brušenje kovinskih delov, strok. smirkov papir: drgniti s smirkom; odstraniti rjo z jekleno krtačo in smirkom ♪
  6.      smírenski  -a -o [rǝn] prid. (ȋ) tekst., v zvezi smirenska preproga orientalska vozlana preproga z raznobarvnimi geometričnimi in stiliziranimi rastlinskimi vzorci ♪
  7.      smírkati  -am nedov. (ȋ) teh. obdelovati s smirkovim papirjem: smirkati površino kovine ♪
  8.      smírkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na smirek: smirkov prah ♦ teh. smirkov papir zelo trden papir, na eni strani posut z zrnci smirka za brušenje kovinskih delov ♪
  9.      smírna  neskl. pril. (ȋ) tekst., navadno v zvezi smirna preja zelo debela, mehka, dvojno ali trojno sukana volnena preja: izdelovati smirna prejo / smirna preproga smirenska preproga ♪
  10.      smísel  -sla [ǝu̯] m (ȋ) 1. kar se s tem, kar izraža kaka jezikovna enota, dejansko misli: čeprav spremenimo besedni red, ostane smisel enak; s tem popravkom se je nekoliko spremenil smisel; ne prevajam dobesedno, ampak po smislu; smisel stavka mi ni popolnoma jasen / ljudstvo je dobilo značaj naroda v modernem smislu; znanost v ožjem in širšem smislu besede / treba bi bilo odgovoriti nekako v tem smislu tako 2. kar se misli, hoče s čim doseči: smisel njegovega ravnanja je jasen; smisel teh predpisov zelo različno razlagajo; vzgojni smisel športnih tekmovanj / vsaka kretnja je imela kak smisel 3. kar dela kako dejavnost, dogajanje vredno, utemeljeno: delo daje življenju smisel; iskati smisel; življenjski smisel; razmišljati o smislu umetnosti 4. navadno s prilastkom, v zvezi z za sposobnost za dojemanje, presojanje bistva česa: ima smisel za glasbo, literaturo; smisel za lepoto / izgubil je smisel za čas občutek; nima nobenega smisla za njegove probleme razumevanja / ta človek nima smisla za humor // posebna nadarjenost ali sposobnost za kaj: ima izrazit smisel za tehniko; razvijati smisel za praktično delo / privzgojiti smisel za red in čistočo / ima smisel za otroke zna ravnati z njimi 5. publ., v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi v smislu izraža, da je kaj v skladu z resnično vsebino, namenom česa: napisati prošnjo v smislu dogovora; ravnati v smislu predpisov 6. ekspr., s prilastkom, v zvezi v smislu poudarja bistvene, tipične lastnosti česa, kot jih določa prilastek: fant je neroda v pravem smislu besede; pisatelj v najboljšem smislu 7. ekspr., v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi v smislu izraža omejitev trditve na določeno: v nekem smislu je bilo njegovo življenje zelo razburljivo; v tem smislu imaš prav 8. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi brez smisla, nima smisla izraža nepotrebnost česa: brez smisla se je prepirati z njim; nima smisla razpravljati o teh problemih ◊ fiz. gibanje po krogu v smislu urnega kazalca; geom. smisel kar opredeljuje gibanje točke po premici, krivulji, meji lika, glede na izbiro ene od obeh možnosti; negativni, pozitivni smisel ♪
  11.      smíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȋ) nanašajoč se na smisel: smiselna povezava besed; smiselno oblikovanje stavkov / smiselno branje / smiselna uporaba zakona / prepričana je, da je njeno prizadevanje smiselno ♦ lingv. smiselni osebek osebek, ki ni v imenovalniku smíselno prisl.: smiselno prevajati besedilo; smiselno urejena celota ♪
  12.      smíselnost  -i [sǝl] ž (ȋ) lastnost, značilnost smiselnega: smiselnost stavka / dvomiti o smiselnosti določenih ukrepov ♪
  13.      smithsonít  in smitsonít -a [-ts-] m (ȋ) min. rudnina cinkov karbonat ♪
  14.      sodomíja  -e ž (ȋ) spolno občevanje z živaljo: sodomija slaboumnega pastirja // knjiž., redko homoseksualnost, spolna perverznost ♪
  15.      sodomít  -a m (ȋ) kdor spolno občuje z živaljo: slaboumen sodomit // knjiž., redko homoseksualec, spolni perverznež: odnosi med sodomiti ♪
  16.      solmizácija  -e ž (á) muz. poimenovanje tonov z zlogi, navadno z do, re, mi, fa, sol, la, si (ti) ♪
  17.      solmizacíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od solmizacija: solmizacijski zlog ♪
  18.      somíca  tudi sômica -e ž (í; ó) samica soma: som in somica ♪
  19.      somìč  -íča m (ȉ í) manjšalnica od som: mladi somiči ◊ zool. ameriški somič manjša, somu podobna sladkovodna riba, Ictalurus nebulosus ♪
  20.      somíšljenec  -nca m (ȋ) redko somišljenik: posvetovati se s somišljenci ♪
  21.      somíšljenica  -e ž (ȋ) ženska oblika od somišljenik: sodelovanje s somišljeniki in somišljenicami ♪
  22.      somíšljenik  -a m (ȋ) kdor ima skupaj s kom enake, iste nazore, enako, isto prepričanje: biti v stiku s somišljeniki; srečati v zaporu politične somišljenike / pridobival si je somišljenike privržence ♪
  23.      somíšljeništvo  -a s (ȋ) dejstvo, da je kdo somišljenik: družilo ju je prijateljstvo in somišljeništvo; obdolžili so ga somišljeništva s svobodomisleci ♪
  24.      somíznik  -a m (ȋ) knjiž. tovariš pri mizi: pogovarjati se s somizniki ♪
  25.      spêrmij  -a m (é) biol. moška spolna celica: oploditev jajčeca s spermijem ♪

   1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA