Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (19.498-19.522)


  1.      tradicionálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki upošteva, goji tradicijo: tradicionalni kmetje; nekateri ljudje so zelo tradicionalni / tradicionalno življenje // ki spada v tradicijo kake skupnosti: krašenje jajc s tradicionalnimi motivi; postreči s tradicionalnimi jedmi; tradicionalna oblačila 2. ki vsebuje, kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem: tradicionalna kitajska medicina; tradicionalna morala, vernost, vzgoja; tradicionalno gledališče, pripovedništvo // ki je že dolgo uveljavljen, že dolgo obstaja: tradicionalni poklici, prazniki; tradicionalne metode; tradicionalne prijateljske vezi med sosednjima državama / tradicionalna prireditev ki se že dolgo prireja ob določenem času, na določenem kraju; tradicionalno srečanje tradicionálno prisl.: tradicionalno gostoljubni vinogradniki; tradicionalno usmerjen pesnik ♪
  2.      tragéd  -a m (ẹ̑) 1. kdor piše tragedije: grški tragedi; traged in komediograf 2. gled. igralec, ki igra glavne moške vloge v tragedijah: traged in komik / herojski traged ♪
  3.      trágikomédija  -e ž (ȃ-ẹ́) 1. lit. gledališka igra, v kateri se prepletajo tragični in komični elementi: uprizoriti tragikomedijo; tragikomedija in tragedija // uprizoritev take igre: gledati tragikomedijo 2. ekspr. tragikomičen dogodek, tragikomično dogajanje: zaupati komu svojo tragikomedijo; tragikomedija življenja ♪
  4.      trájati  -am nedov. (ȃ) 1. s prislovnim določilom biti, obstajati v času, ki ga izraža določilo: pogajanja so trajala ves mesec; proslavljanje je trajalo tri dni; predstava ne traja dolgo; koliko časa je trajalo premirje / pouk se začne ob osmih in traja do enih; njuno prijateljstvo je trajalo do pozne starosti 2. biti, dogajati se, potekati brez prekinitve, nehanja: nobena stvar ne traja večno / bolezen kar traja; suša traja dalje / čim dalj je trajal boj, tem hujši je bil; pogovori še trajajo / ekspr. taka zamera traja dolgo traja ● redko ti čevlji trajajo se ohranjajo; so trpežni; redko ta pričeska dolgo traja je obstojna ◊ lingv. dejanje traja ali se ponavlja trajajóč -a -e: več let trajajoča okupacija; le trenutek trajajoče razburjenje ♪
  5.      trájen  -jna -o prid., trájnejši (ā) 1. ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo obdobje: dobiti kaj v trajno last; trajna opustitev železniške proge; trajna skupnost ljudi; knjiga trajne vrednosti / trajna rešitev problema dokončna; trajna naselitev stalna // ki traja, obstaja brez prekinitve, prekinitev: trajna obremenitev; trajna potreba po zraku / ob trajnejšem vetru se rastlina izsuši 2. ki zaradi svojih lastnosti lahko obstaja, se uporablja dalj časa: zidati hiše iz trajnejših materialov; postaviti trajne objekte / taka ljubezen ni trajna; dati dijaku trajnejše znanje // ki se ne da odpraviti: trajne posledice; trajne poškodbe ● ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest; publ. s tem delom si je postavil trajen spomenik zaradi pomembnosti tega dela ne bo pozabljen; v osmrtnicah ohranili ga bomo v trajnem spominu ne bomo pozabili nanj ◊ bot. trajna rastlina trajnica; fin. trajni nalog pismeno naročilo komu za poravnavo ponavljajočih se obveznosti z naročnikovega računa; fiz. trajni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti; trajna deformacija deformacija, ki traja tudi po prenehanju delovanja sile, ki jo je povzročila; friz. trajna ondulacija ondulacija, po kateri ostanejo lasje sorazmerno dolgo nakodrani, zviti; gastr. trajna klobasa, salama klobasa, salama, ki ostane daljši čas užitna, dobra; geogr. trajna snežišča; jur. trajna izguba pravic; lingv. trajni glagol nedovršni glagol, ki izraža nepretrgano trajajoče dejanje trájno prisl.: trajno ohraniti v spominu; trajno žareča peč trájni -a -o sam.: dati komu kaj trajnega; na svetu ni nič trajnega ♪
  6.      trájna  -e ž (ȃ) pog. kodranje s toploto, kemičnimi sredstvi; ondulacija: preparati za trajno; nega las po trajni ∙ žarg., friz. hladna trajna hladna ondulacija // kodravost las po takem kodranju: trajna je hitro spustila; rahla, sveža trajna / dati si delati trajno ♪
  7.      trájnica  -e ž (ȃ) rastlina, ki raste, cveti več let: posaditi na vrt trajnice; presajanje trajnic; narcise, spominčice in druge trajnice ♦ bot. zelnata trajnica rastlina, pri kateri ob koncu vegetacijske dobe odmrejo nadzemni deli ♪
  8.      trák  -ú in -a, mn. trakóvi stil. tráki (ȃ) 1. dolg, ozek in tanek kos blaga, gume, kovine: odvijati trak; prišiti trak; razrezati trak na več delov; navezati na trak; prevezati s trakom; gumiran, papirnat, svilen trak; okrasni, pisani trakovi; trak in vrvica / čez oko nosi črn trak; lepilni, samolepilni trak; merilni trak; nosilni trak za nošenje, prenašanje česa; reditelji z rdečim, rumenim trakom na rokavu; ščitni trak ki ščiti robove hlač, kril; klobuk s širokim (zunanjim) trakom na zunanjem stiku krajcev in štule; tesnilni trak; žalni trak ki se nosi na rokavu, reverju kot znamenje žalovanja / posneti na filmski, magnetofonski trak; trak za pisalni stroj / trgati v trakovih v dolgih in tankih kosih 2. tak kos, napeljan okrog valjev, za strojno prenašanje česa: pognati, ustaviti trak / brezkončni ali neskončni trak s spojenima koncema // navadno s prilastkom transportna naprava z brezkončnim trakom: premestiti nakladalni, transportni trak // v zvezi tekoči trak naprava, ki pomika predmet od enega delovnega mesta do drugega, vmes pa mora vsak delavec opraviti svoj del delovnih opravil: s tekočega traku bo prišlo vsak dan deset avtomobilov; delati pri tekočem traku; izdelki s tekočega traku / avtomatski tekoči trak pri katerem delajo avtomati 3. navadno v zvezi tekoči trak delovni postopek, pri katerem se predmet pomika od enega delovnega mesta do drugega, vmes pa mora vsak delavec opraviti svoj del delovnih opravil: organizirati, uvesti tekoči trak 4. nav. ekspr. kar je podobno traku: srebrni trak v dolini je reka / z oslabljenim pomenom beli trak ceste / rumeni trakovi tigrove kože proge, pasovi; slepeča trakova avtomobilskih žarometov žarka; snopa ● publ. po slavnostnem govoru je predsednik občine prerezal trak s tem dejanjem je simbolično odprl kaj; ekspr. težave so si sledile kar na tekočem traku, po tekočem traku hitro druga za drugo; ekspr. v glavi se mu je začel odvijati trak spominov vrsta med seboj povezanih spominov ◊ agr. žveplov trak iz v ognju obstojnega materiala, na katerega je naneseno žveplo za suho žveplanje lesene vinske posode; elektr. izolirni trak za izoliranje zlasti spojev (električnih) vodnikov; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; les. strženovi trakovi ki potekajo radialno od stržena debla k skorji; mat. številski trak številska premica; med. drenažni trak; metal. trak zelo dolg, ploščat valjan izdelek; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; obrt. kapitalni trak okrasni trak iz barvnega blaga na obeh koncih hrbta pri vezani knjigi; trak za hladno, vroče spajanje umetnih mas; ptt telegrafski trak na katerega telegrafski aparat zapisuje sprejete znake; rad. uvodni trak začetni del magnetofonskega traku brez magnetne plasti in zapisa za namestitev traku v magnetofonu; šport. ciljni trak razpet na cilju prečno na tekmovalno stezo; um. napisni trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih; zal. bralni trak uvezan trak za zaznamovanje strani; zool. plavutni trak hrustančasti ali koščeni oporni del plavuti; žel. tirni trak druga za drugo položene in na prage pritrjene tirnice ♪
  9.      trákar  -ja m (ȃ) nekdaj izdelovalec trakov: zaslužek trakarja ◊ zool. trakarji nočni metulji z rdečimi, modrimi ali rumenimi trakovi, pasovi na zadnjih krilih, Catocalinae ♪
  10.      trákast  -a -o prid. (ȃ) podoben traku: trakast vzorec; rastlina s trakastimi listi / trakasta oblika ♦ arheol. trakasta keramika keramika iz starejšega dela mlajše kamene dobe s trakastimi vzorci; fiz. trakasti spekter spekter s skupki velikega števila črt v majhnih razmikih; metal. trakasta struktura struktura, pri kateri so kristali raztegnjeni v smeri valjanja; petr. trakasta tekstura tekstura, pri kateri so minerali razporejeni po trakovih ♪
  11.      trákec  -kca m (ȃ) 1. manjšalnica od trak: ta trakec ni dovolj močen; medalja je visela na trakcu; s trakcem povezani lasje; ozek, papirnat trakec / trakci luči 2. ekspr. podolgovat košček barvastega blaga za označevanje čina: vojak z rumenimi trakci na rokavu; trakec z zvezdo ♪
  12.      traktírati  -am nedov. in dov. (ȋ) zastar. 1. obravnavati: traktirati vprašanje v tisku / traktirati koga s spoštovanjem / take poskuse traktiram kot nasilje imam, štejem za nasilje 2. obdelovati, mučiti: traktirati koga z bičem, zaušnicami 3. gostiti, streči: traktirati goste s pogačo; dobro so se traktirali ♪
  13.      trakúlja  -e ž (ú) členast zajedavec, ki odrasel živi v črevesu človeka ali živali: dobiti, imeti, odpraviti trakuljo ♦ zool. ozka trakulja v človeškem črevesu živeč zajedavec, katerega ličinka se razvije v prašičih, Taenia solium; pasja trakulja v pasjem črevesu živeč zajedavec s tremi ali štirimi odrivki, Echinococcus granulosus; široka trakulja v človeškem črevesu živeč zajedavec, katerega ličinka se razvije v rakih samookih in sladkovodnih ribah, Dibothriocephalus latus ♪
  14.      trakúljast  -a -o prid. (ú) 1. podoben trakulji: trakuljasta oblika / ekspr. trakuljasti stavki razvlečeni, nezanimivi 2. trakuljav: trakuljast pes ♪
  15.      trálala  medm. (ȃ) izraža veselje, razigranost: tralala, tralala, so se veselili otroci / tralala hopsasa; sam.: zamenjati besedilo pesmi s tralala ♪
  16.      trám  -a tudi -ú m, mn. tramóvi tudi trámi (ȃ) štirikotno obtesano ali obžagano deblo, zlasti v gradbenih konstrukcijah: tesati tramove; podpreti s tramom; črviv tram; dolg tram; smrekovi tramovi / nosilni, oporni, prečni, strešni, stropni tram / strop iz tramov lesen strop z vidnimi nosilnimi tramovi ♪
  17.      trán  -a m (ȃ) kem. olje iz maščobnega tkiva kitov, delfinov, rib, ki se uporablja za izdelovanje margarine, mila: predelovati tran; uvoz trana ♪
  18.      tráns  -a m (ȃ) 1. psih. stanje spremenjene zavesti, pri katerem je zmanjšana splošna sprejemljivost za zunanje dražljaje in povečana sprejemljivost za določene pojave, vplive: zbuditi se iz transa; pasti v trans; v transu gledati čudovite barve; trans pod vplivom mamil / religiozni trans 2. knjiž. zamaknjenost, zanos: na njegovih koncertih padajo poslušalci v trans ♪
  19.      trans...  ali tráns... in trans... predpona v sestavljenkah (ȃ) za izražanje a) gibanja na drugo stran ali stanja na drugi strani; čez...: transatlantski, transkavkaški b) premikanja ali usmerjenosti z ene strani na drugo: transparenten, transplevralen c) spremembe položaja, stanja, pre...: transformator, transfuzija, translocirati, transmigrirati č) preseganja; nad..., čez...: transfenomenalen, transsubjektiven, transuran ♪
  20.      transcendénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. ki presega izkustvo, zavest; presežen, nadizkustven: transcendentna predmetnost, resničnost 2. ki presega naravno, zemeljsko; nadnaraven, nadzemeljski: bog je transcendenten; transcendenten in imanenten / po veri je človekov smisel transcendenten 3. navadno z dajalnikom ki obstaja zunaj zavesti, zunaj osebka: vsak osebek, predmet je drugemu osebku transcendenten / to vprašanje je stroki transcendentno presega področje stroke ◊ mat. transcendentna funkcija funkcija, katere enačba ni algebrajska; transcendentno število število, ki ni rešitev algebrajske enačbe s celoštevilskimi koeficienti; sam.: razmišljanje o transcendentnem ♪
  21.      transformácija  -e ž (á) knjiž. 1. preoblikovanje, preobrazba: transformacija družbenih odnosov; faze, potek transformacije / ta lik je zanimiva transformacija; umetniška transformacija resničnosti 2. sprememba, pretvorba: transformacija vodne energije v električno ♦ elektr. transformacija električnega toka sprememba nižje napetosti v višjo ali obratno; mat. transformacija oblikovna sprememba aritmetičnega izraza, geometrijskega lika ♪
  22.      transformátor  -ja m (ȃ) 1. elektr. naprava iz železnega jedra in navitja za spreminjanje izmenične napetosti: priključiti transformator; jedro, navitje transformatorja / merilni transformator za napajanje merilnih instrumentov, relejev; oljni transformator katerega navitje in jedro sta zaradi izolacije in hlajenja v olju; regulacijski transformator za reguliranje napetosti v transformatorskih postajah; suhi transformator katerega navitje in jedro nista v hladilni tekočini; trifazni, varilni, visokonapetostni transformator; pren., knjiž. srce je transformator doživetij 2. elektr. transformatorska postaja: zgradba za transformator 3. zgradba s transformatorsko postajo: pri transformatorju zavijte levo ♪
  23.      transkribírati  -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. zapisati črke, znake s črkami, znaki drugačnega sistema: transkribirati latinski ph v f, s f; transkribirati Shakespeare kot Šekspir; napačno transkribirati nejasno mesto starega besedila // zapisati črke določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovati: transkribirati cirilico z latinico ● publ. filmsko transkribirati svet prikazati, predstaviti s filmskimi izraznimi sredstvi transkribíran -a -o: tuja imena so v oklepaju transkribirana ♪
  24.      transkrípcija  -e ž (í) 1. lingv. zapis črk, znakov s črkami, znaki drugačnega sistema: zmotiti se pri transkripciji; transkripcija narečnega besedila v knjižni jezik; izvirnim besedilom sledijo transkripcije in pojasnila / fonetična transkripcija glede na glas, ki ga črka, znak zaznamuje // zapis črk določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovanje: transkripcija grških imen v slovenščino // sistem znakov in pravil za tak zapis: za zapis tujih imen se uporablja več transkripcij / pinjin je uradna kitajska transkripcija 2. muz. zapis glasbenega dela za drugačno glasbilo, glas, sestavo: komponist je končal transkripcijo / tenorska pesem v baritonski transkripciji // glasbeno delo, nastalo s tem zapisom: izvajati, poslušati transkripcijo / Bachove transkripcije za čembalo Vivaldijevih violinskih koncertov 3. muz. notni zapis zvočnih posnetkov: končati transkripcijo magnetofonskih posnetkov / vse transkripcije hranijo v arhivu ● publ. likovna, literarna transkripcija sveta prikaz, predstavitev; publ. umetniška transkripcija ljudskih pravljic obdelava, predelava ♪
  25.      translácija  -e ž (á) fiz. gibanje, pri katerem ostane telo samo sebi vzporedno in se deli njegovega telesa gibljejo po vzporednih krivuljah: translacija in rotacija ♦ geom. premik, pri katerem opišejo vse točke vzporedne in enako dolge daljice; vzporedni premik ♪

   19.373 19.398 19.423 19.448 19.473 19.498 19.523 19.548 19.573 19.598  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA