Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (1.926-1.950)


  1.      skomína  -e ž (í) nav. mn. 1. kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: dobiti, imeti skomine po nezrelem grozdju, jabolkih / že ob pogledu na trpke lesnike so se mu delale skomine // temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: če praskaš po pločevini, dobim skomine 2. ekspr. zelo velika želja po čem: spravil je uro v žep, da otroku ne bi delala, vzbujala skomin / s skominami je pomislil na večerjo; obšle so ga skomine po borovnicah / pregnati komu skomine po tuji zemlji ♪
  2.      skomínast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na skomino: skominasti zobje / po nezrelih hruškah je imel v ustih še nekaj časa trpek, skominast okus / nezrelo sadje je zelo skominasto ♪
  3.      skomínati  -am nedov. (í) 1. brezoseb. imeti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: če jem nezrelo grozdje, me skomina; po jabolkih jo skomina; skomina ga po zobeh / v osebni rabi zobje me skominajo // imeti temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: ne praskaj po zarjaveli pločevini, ker me skomina; ko je gledal, kako nerodno seka, ga je kar skominalo 2. povzročati kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: limone marsikoga skominajo // povzročati temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: sintetične tkanine jo skominajo 3. brezoseb., ekspr. čutiti željo po čem: vedno ga je skominalo po slavi; prav skomina ga, da bi jo vprašal / skominalo jo je po koščku domače potice; skominalo se mu je po prijateljih / že dolgo ga skomina po sosedovem gruntu ♪
  4.      skomínav  -a -o prid. (í) ki povzroča, vzbuja skomine: skominavo škripanje vrat ♪
  5.      skomízg  -a m (ȋ) skomig: odgovorila mu je s skomizgom ♪
  6.      skomízganje  -a s (ȋ) skomiganje: njegovo predrzno smehljanje in skomizganje ♪
  7.      skomízgati  -am nedov. (ȋ) skomigati: presedal se je in nervozno skomizgal / na vsa vprašanja je samo skomizgal skomizgajóč -a -e: skomizgajoč z rameni, je opazoval prepir ♪
  8.      skomízgniti  -em dov. (í ȋ) skomigniti: na vprašanje je le skomizgnil / začudeno ga je pogledala in skomizgnila z rameni ♪
  9.      skomizgováti  -újem nedov. (á ȗ) skomigati: ob njegovih besedah je le skomizgoval / ljudje so se čudili in skomizgovali z rameni ♪
  10.      skomízniti  -em dov. (í ȋ) skomigniti: v odgovor je le skomiznil / skomizniti z rameni ♪
  11.      skopolamín  -a m (ȋ) farm. alkaloid, ki pomirja in razširja zenice: injekcije skopolamina; očesne kapljice s skopolaminom ♪
  12.      skŕmiti  -im dov., tudi skrmíte; tudi skrmíla (ŕ) 1. s krmljenjem porabiti: veliko sena so že skrmili 2. nar. vzhodno spitati: skrmiti vole ♪
  13.      slalomíst  -a m (ȋ) šport. športnik, ki goji slalom: je dober slalomist; tekmovanje slalomistov ♪
  14.      slalomíšče  -a s (í) šport. proga za slalom: slalomišče je dobro pripravljeno; strmo slalomišče ♪
  15.      slámica  -e ž (á) 1. posušeno steblo žita ali trave: slamica mu moli iz las; s slamico spuščati balončke; lahek kot slamica 2. cevka za pitje: dobiti poleg soka tudi slamico; plastična slamica / piti po slamici, s slamico 3. ekspr. manjšalnica od slama: ležati na slamici ◊ gastr. krompirjeva slamica na rezance narezan krompir, ocvrt v vroči maščobi ♪
  16.      slepomíšen  -šna -o prid. (ȋ) ekspr. neodkrit: slepomišen pogovor ♪
  17.      slepomíšenje  -a s (ȋ) glagolnik od slepomišiti: dovolj mi je tvojega slepomišenja / govoril je brez slepomišenja odkrito, naravnost ♪
  18.      slepomíšiti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. neodkrito govoriti, ravnati: cenimo jo, ker ne slepomiši; ne slepomiši, povej, kaj želiš ♪
  19.      slepomíškanje  -a s (ȋ) slepomišenje: ne maram slepomiškanja, zato bom takoj povedal resnico ♪
  20.      smícati  -am nedov. (ȋ ȋ) nar. vzhodnoštajersko zbadati, pikati: strnišče smica smícati se smukati se: smical se je okoli matere ♪
  21.      smíčen  -čna -o prid. (ȋ) grad. smučen: smična vrata ♪
  22.      smíla  -e ž (ȋ) nar. vzhodnoštajersko usmiljenje: pri njih ni našel smile / dati kaj iz smile ♪
  23.      smílečen  -čna -o prid. (ȋ) nar. vzhodnoštajersko usmiljen: biti s kom smilečen ♪
  24.      smíliti se  -im se nedov. (í ȋ) 1. z dajalnikom čutiti čustveno prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga: otrok se je vsem smilil; začel se je smiliti samemu sebi; ekspr. smilil se ji je do srca, v dno duše, v srce; zelo se mi smili; ekspr. nesrečen je, da se kamnu smili zelo 2. dov., zastar. usmiliti se: oče se ga je smilil in mu zapustil hišo ● ekspr. denar se mu nič ne smili je zapravljiv; star. to je pa narejeno, da se bogu smili zelo slabo ♪
  25.      smílj  -a m (ȋ) bot. rastlina s suhimi ovršnimi listi in rumenimi cveti v košku, Helichrysum ♪

   1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA