Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (18.623-18.647)



  1.      šamán  -a m () 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih kdor ima v zamaknjenju neposreden stik z duhovi, nadnaravnimi silami in vpliva nanje: šaman mrmra svoje molitve 2. knjiž. vrač: k bolnemu so poklicali šamana
  2.      šamánstvo  -a s () pri nekaterih primitivnih ljudstvih verovanje v duhove, nadnaravne sile, s katerimi imajo šamani v zamaknjenju neposreden stik in vplivajo nanje: raziskovati šamanstvo
  3.      šamarjánka  -e ž () etn. ljudski ples v tričetrtinskem ali triosminskem taktu, znan zlasti v Prekmurju: plesati šamarjanko
  4.      šamozít  -a m () min. temno zelena rudnina železov magnezijev silikat: nahajališče šamozita
  5.      šampón  -a m (ọ̑) kemično sredstvo navadno za umivanje las, lasišča: uporabljati šampon; umiti si lase s šamponom; dišeč šampon / suhi šampon škrobna snov za razmastitev las brez umivanja z vodo; šampon za pranje avtomobilov
  6.      šánk  -a m () nižje pog. točilna miza: postaviti kozarec na šank; natakarica za šankom
  7.      šansonétka  -e ž (ẹ̑) 1. šansonjerka: slavna francoska šansonetka 2. v francoskem okolju pevka lahkotnih, zbadljivih, opolzkih pesmi, popevk: pesmi šansonetk
  8.      šápa 1 -e ž (á) spodnji del noge, navadno sprednje, zlasti pri zvereh: panter si je ranil šapo; zgrabiti s šapami; levja, medvedja, pasja šapa // slabš. roka, zlasti velika: pomolil mu je šapo v pozdrav; hotel jo je pobožati s svojo kosmato šapo
  9.      šápica  -e ž (á) manjšalnica od šapa1: mačica se umiva s šapico; psičkove kosmate šapice ● ekspr. dala mu je klofuto s svojo negovano šapico roko
  10.      šápka 2 -e ž () zlasti v ruskem in srbskem okolju kapa, kučma: vojaki so mahali s šapkami
  11.      šára 2 -e ž (á) 1. star. lisa, pega: gobe z velikimi šarami na klobuku / pred očmi so se mu delale svetle šare 2. zastar. barva: namazati s šaro / šara cvetov
  12.      šaráda  -e ž () beseda, ki se sestavi iz drugih besed, zlogov, ki jih je treba uganiti: šarade in anagrami / reševati šarade uganke s takimi besedami
  13.      šárati 2 -am nedov.) nar. dolenjsko 1. počasi, okorno hoditi: vsak večer dolgo šara po kuhinji / starec je počasi šaral proti domu 2. drsati, drgniti: med vožnjo je šaral z nogami po tleh; veje so se šarale ob kolesa
  14.      šárec 1 -rca m () konj z belimi lisami: zajahati šarca
  15.      šárec 2 -rca m () žarg., voj. mitraljez, strojnica: streljati s šarcem; šarci in brzostrelke / mitraljez šarec
  16.      šárg  -a m () zool. manjša morska riba s temnimi prečnimi progami po bokih, Sargus rondeletti
  17.      šáriti  -im nedov.) ekspr. 1. dajati si opravka z nepomembnimi deli: ves dan že šari okrog štedilnika; zvečer dolgo šari po kuhinji / šarila je po hiši, da je vse zbudila hodila, povzročala hrup // dajati si opravka, delati kaj sploh: vedno kaj šari okoli hiše, po vrtu; prevrnil je steklenico, ko je šaril po mizi / kaj šariš tu okoli kaj delaš tu, zakaj si tu 2. stikati, iskati: šariti po predalih; nekaj šari med papirji; šaril je za igračami pod omaro; pren. šariti po spominu 3. v zvezi s s, z pretirano, nepremišljeno porabljati kaj: šariti z denarjem; ne šari tako z vinom / na debelo šariti s frazamiekspr. veter šari po polju pihalov. s psom loviti, iskati divjad po gošči, grmovju
  18.      šárka  -e ž () žival z belimi lisami, navadno kobila, krava: pomolsti šarko; jahati na šarki
  19.      šárkelj  -klja tudi -na [kǝl] m (á) pecivo iz kvašenega testa z vmešenimi rozinami: jesti, speči šarkelj; šarkelj in potica
  20.      šarnír  -ja m () teh. priprava iz dveh nerazstavljivo povezanih ploščic, pritrjenih vsaka na svoj del, ki omogoča zapiranje, odpiranje: pritrditi šarnir na vrata omare; povezati plošče s šarnirji; kovinski šarnir / klavirski šarnir ozek, dolg šarnir, ki poteka po vsej dolžini delov, ki ju povezuje; odmični šarnir
  21.      šártka  -e ž () nar. primorsko vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi; pripona
  22.      šatráj  -a m () začimbna rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti; šetraj: lovor, majaron in šatraj
  23.      šávs  -a m () hiter prijem z zobmi, s kljunom: lisjak je z enim šavsom umoril kokoš
  24.      šávs  medm. () izraža hiter prijem z zobmi, s kljunom: pes zarenči in šavs! že ga vleče za hlače
  25.      šávsati  -am nedov. () hitro, nepričakovano grabiti z zobmi, s kljunom: zver šavsa in mori, kar ji pride blizu; žival je začela renčati in šavsati // hitro, sunkovito približevati se čemu z zobmi, s kljunom: golobi so šavsali po drobtinicah; pes jo je šavsal po roki

   18.498 18.523 18.548 18.573 18.598 18.623 18.648 18.673 18.698 18.723  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA