Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (1.776-1.800)



  1.      pririti  -ím dov., priril ( í) knjiž., redko pomiriti, umiriti: skušal ga je primiriti; dolgo časa se ni mogel primiriti
  2.      prisel  -sli [ǝ] ž () knjiž. kar se v mislih, domišljiji doda: izpusti primisli in povej, kot je bilo
  3.      prisliti si  -im si dov., prišljen (í ) knjiž. v mislih, domišljiji dodati: primisli si še jate galebov; nekaj je res, nekaj si je pa primislil
  4.      primitív  -a m () pripadnik primitivnega ljudstva: raziskovati kulturo primitivov
  5.      primitívec  -vca m () 1. slabš. neizobražen, nekulturen človek: rekel mu je, da je primitivec; miselnost, ravnanje primitivcev 2. redko primitiv: raziskovati življenje, kulturo primitivcev
  6.      primitíven  -vna -o prid., primitívnejši () 1. ki je na nizki, začetni stopnji razvoja: primitivne oblike življenja; primitivne živali / primitivno zobovje // ki je na nizki, začetni stopnji civilizacije: živeti v primitivni skupnosti; primitivna ljudstva / primitivno življenje nomadov / proučevati primitivne kulture; primitivna umetnost 2. zelo preprost, enostaven: narediti primitivno ognjišče; uporabljati primitivno orodje, orožje / primitivna obdelava zemlje z zelo preprostim orodjem; primitivno poljedelstvo / gospodarstvo v tej deželi je še primitivno nerazvito, zaostalo 3. slabš. neizobražen, nekulturen: druži se s primitivnimi ljudmi; bil je grob in primitiven / primitivna miselnost teh ljudi; primitivno izražanje 4. knjiž., redko osnoven, temeljen: obvladovati primitivne pojme primitívno prisl.: primitivno izdelano orodje
  7.      primitivíst  -a m () um. slikar, umetnik, navadno brez akademske izobrazbe, ki ne upošteva realnih, razumskih razmerij med likovnimi sestavinami; naivec: slike, skulpture primitivistov / slikar primitivist
  8.      primitivístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na primitiviste: primitivistična slika / primitivistični nazori
  9.      primitivizácija  -e ž (á) glagolnik od primitivizirati: upirati se težnjam po primitivizaciji življenja / primitivizacije v kulturi
  10.      primitivízem  -zma m () slabš. neizobraženost, nekulturnost: njegovo ravnanje je odraz skrajnega primitivizma / primitivizem in provincializem v kulturi ● knjiž., redko primitivizem plesov afriških plemen prvinskost
  11.      primitivizírati  -am nedov. in dov. () delati kaj primitivno: primitivizirati vsakdanje življenje / primitivizirati glasbo
  12.      primitívka  -e ž () slabš. neizobražena, nekulturna ženska: imel jo je za primitivko
  13.      primitívnost  -i ž () lastnost, značilnost primitivnega: primitivnost zgradbe nižjih živali / primitivnost materialne kulture afriških plemen / primitivnost obdelave / redko gospodarska primitivnost nerazvitost, zaostalost / slabš. njegova primitivnost ga moti neizobraženost, nekulturnost
  14.      priponjati  -am nedov. (í) 1. izražati misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa: vedno kaj pripominja k njegovemu ravnanju / dov. pripominjam, da moramo to še preveriti 2. dodatno, zraven pripovedovati: pripominjali so, da je to najbolj kulturna dežela v Evropi
  15.      prizna  -e ž (í) min. vsaka od ploskev plašča prizmatičnega kristala
  16.      prizrati  -am nedov. in dov. () les. z žaganjem obdelovati v obliki prizme z največjimi možnimi ploskvami: prizmirati hlod
  17.      problest  -a m () šah. sestavljavec problemov: srečanje problemistov / društvo šahovskih problemistov
  18.      proémij  -a m (ẹ́) lit. posebni, uvodni del zlasti epske pesnitve: interpretacija proemija
  19.      prograranje  -a s () glagolnik od programirati: a) ukvarjati se s programiranjem; programiranje koncertov, televizijskega sporeda b) finančno, gospodarsko programiranje; programiranje dela / biro za programiranje c) programiranje pečice / programiranje računalnika ◊ ekon. linearno programiranje matematično analiziranje problema, s katerim se izmed mogočih rešitev določi najboljša, najprimernejša
  20.      prograrati  -am dov. in nedov. () 1. predvideti, vnaprej določiti program česa: programirati festival, koncert tako, da bo zanimiv in kvaliteten; programirati radijski, televizijski program // predvideti, vnaprej določiti kaj sploh: organizacija je premalo programirala svoje delo; tovarna je za letos programirala proizvodnjo sto tisoč koles / ekspr. pri zobozdravniku so me programirali za prihodnji mesec so me naročili 2. uvrstiti v program: predstavo Hamleta je programiralo tudi celjsko gledališče / založba je letos programirala deset knjig domačih avtorjev 3. narediti, da naprava dela po določenem programu: programirati pečico; programirati semafor tako, da pred prižigom rumene luči nekaj časa utripa zelena ♦ elektr. računalnik dela, kar mu programiramo prograran -a -o: pralni stroj, programiran za pranje volne; programirana raziskava ♦ šol. programirano učenje individualizirano učenje po vnaprej natančno pripravljenem gradivu s pomočjo priprav za učenje ali posebnih knjig
  21.      prograrec  -rca m () žarg. (računalniški) programer
  22.      proklarati  -am dov. in nedov. () knjiž. (slovesno) razglasiti: proklamirati novo ustavo / revolucija je proklamirala človeške in državljanske pravice proklaran -a -o: proklamirane pravice
  23.      prole  -a m () del na tisoč enakih delov razdeljene celote, odtisoček: morska voda ima približno petintrideset promilov soli; cesta je na tem odseku dvignjena za šestnajst promilov [16‰]; že pol promila alkohola v krvi zmanjšuje šoferjevo sposobnost za vožnjo // ed. količina, izražena s tem delom: snov z majhnim promilom primesi
  24.      prolen  -lna -o prid. () nanašajoč se na promile: meriti promilno vrednost alkohola v krvi / s števnikom 0,8-promilna koncentracija snovi v vodi ♦ mat. promilni račun račun, ki obravnava promile
  25.      prominénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. zelo pomemben, ugleden človek: proslave so se udeležile vse mestne prominence

   1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA