Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
mi (17.573-17.597)
- snága -e ž (á) stanje brez umazanije, prahu: navajati, paziti na snago; ima smisel za red in snago; telesna snaga; snaga stanovanja ∙ ekspr. kuhinja se kar blešči od snage je zelo snažna ♪
- snážen -žna -o prid., snážnejši (á ā) ki je brez umazanije, prahu: snažni čevlji; snažno stanovanje; vse je bilo urejeno in snažno / dojenček je bil zelo snažen / snažna gospodinja gospodinja, ki ima smisel za snago; snažno delo delo, pri katerem se človek ne umaže ● zastar. imel je zelo snažne roke močne snážno prisl.: snažno oblečen; snažno pometeno dvorišče ♪
- snážiti -im nedov. (á ȃ) odstranjevati umazanijo, prah: ves dopust je samo snažila in pospravljala; snažiti čevlje, okna; snažiti si nohte / snažiti in krmiti konje ♪
- snég -á m (ẹ̑) 1. padavine v obliki snežink: sneg naletava, je ponehal; pog. sneg gre sneži; v hribih bo padal sneg bo snežilo; burja nosi sneg; dež s snegom; dež in sneg / verjetno bo spet sneg; kaže na sneg; ekspr. diši po snegu / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: ne stoj na snegu; les so spravljali tudi v snegu in mrazu // te padavine kot bela snov na podlagi, zemlji: sneg kopni, se tali, se udira; sonce topi sneg; gaziti sneg, po snegu; kidati sneg; otresti sneg s plašča; drevje se je polomilo zaradi snega; avtomobil je obtičal v snegu; hribi so pokriti s snegom; sipek, trd sneg; svež sneg; knjiž. bleščeč, lesketajoč se sneg; sneg je na površini zmrznjen / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; južen sneg razmehčan, topeč se; moker sneg; plazovit sneg ki se (rad) loči, odtrga od celote; puhasti sneg; večni sneg ki stalno pokriva površje zemlje
/ mn., knjiž. visoki snegovi so začeli kopneti 2. stepen beljak: umešati sneg / beljakov sneg ● ekspr. sneg se kadi (močno) sneži z vetrom; ekspr. sneg se ponuja začenja rahlo snežiti; drva so pripravili do snega do zime; publ. zimske počitnice so preživeli na snegu vse počitnice so se smučali, sankali; knjiž., ekspr. ekspedicija je bila izgubljena v snegu in ledu v pokrajini, pokriti s snegom in ledom; žarg., šport. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; žarg., rad. sneg na ekranu svetle, migotajoče pike na televizijskem zaslonu zaradi šibkega vhodnega signala; marčev sneg je siromakov gnoj ◊ alp. gnili sneg otajan, star sneg, ki se seseda; jamičasti sneg z jamicami, ki nastajajo zaradi taljenja snega; geogr. ločnica večnega snega višinska ali polarna meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; meteor. južni sneg ki
pada pri temperaturi okoli 0°C ♪
- snemálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na snemanje: snemalna ekipa je delala celo noč / snemalna kamera; snemalne naprave; nova snemalna tehnika / snemalni studio ◊ elektr. snemalna elektronka elektronka, ki spreminja optične slike v električne televizijske signale; snemalna glava del magnetofona, magnetoskopa, ki omogoča zapis informacije; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak ♪
- snésti sném dov., 2. mn. snéste, 3. mn. snedó in snéjo; snéj in snèj snéjte; snédel snédla, stil. snèl snéla (ẹ́) pojesti: dobil je tako porcijo, da je ni mogel snesti / snesti kruh, meso / miši so snedle skoraj ves pridelek ● ekspr. snesti besedo, obljubo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. tako je lepa, da bi jo človek kar snedel zelo je lepa; ekspr. kar snedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; iron. misli, da je snedel vso modrost sveta ima se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. ljudje bi ga najraje snedli zelo so jezni nanj; preg. suša sne en kos kruha, moča pa dva moča pridelku bolj škoduje kot suša snésti se ekspr. zelo razžalostiti se, vznemiriti se: snedel se bo zaradi nje snéden -a -o: snedene besede; snedena jed ∙ preg. boljše prihranjeno jajce kot sneden vol;
prim. sneden ♪
- snét -í ž, daj., mest. ed. snéti (ẹ̑) 1. glivična bolezen, ki se kaže v obliki črnkastih tvorb na listih, klasih, steblih rastlin: koruzo je napadla snet // nav. mn., bot. glivice, ki povzročajo to bolezen: s snetmi okužene rastline; sneti in rje / prašnata snet glivica zajedavka na žitu in drugih travah, ki razkraja zlasti klase v črn prah, Ustilago; trda snet 2. slabš. nepomemben, malovreden človek: ne druži se s tako snetjo / ed. roparji, tatovi in podobna snet nepomembni, malovredni ljudje ♪
- snéti snámem dov., snêmi snemíte; snél; nam. snét in snèt (ẹ́ á) 1. narediti, da kaj ni več obešeno: snela je zavese in jih oprala; sneti plašč z obešalnika / sneti ogrlico z vratu // narediti, da kaj ni več nataknjeno na kaj: sneti ribo s harpune / sneti lasuljo, obvezo; jermen se je snel s kolesa; sneti si prstan z roke / zapornikom so sneli lisice / sneti okna, vrata s tečajev vzeti s tečajev 2. ekspr. vzeti, dobiti kje, od kod: kje naj snamem toliko denarja; na katerem podstrešju si snel to knjigo / kje si pa to novico snel izvedel, slišal; ne vemo, od kod je snel to žensko od kod jo je pripeljal, kje se je seznanil z njo 3. pog. s silo odpeljati, prijeti: sneli so nas, ko smo trosili letake / sneli so ga kar na ulici 4. obrt. s pletilko narediti novo petljo skozi dve ali več prejšnjih ali končati pletenje: sneti za vratni
izrez / preostalih deset petelj snemite hkrati ● ekspr. ni mogel sneti pogleda z dekleta neprestano jo je gledal; ekspr. skoraj bi mu sneli glavo ga ubili, usmrtili; ekspr. besedo si mi snel z jezika besedo si mi vzel z jezika; ekspr. novico s klina sneti izmisliti si jo; ekspr. tega ne morem kar s kljuke sneti hitro, na lahek način dobiti; izmisliti si snét -a -o: snete petlje; sneta okna; vhodna vrata so bila sneta ♪
- snéžen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sneg: a) iti skozi snežni metež; snežni vihar; presenetila jih je snežna ploha / snežne padavine / zasul jih je snežni plaz; prebijati se skozi snežne zamete; snežna brozga / ekspr. snežne krpe; knjiž. snežna odeja / snežni plug naprava za odstranjevanje snega; snežna ograja ograja na strehi, ki zadržuje sneg / v težkih snežnih razmerah so se povzpeli na vrh; zima je bila hladna in snežna snežena b) snežna belina njene kože ◊ avt. snežne verige; gastr. snežne kepe slaščica iz kuhanega snega kepaste oblike in z dodatkom kreme; geogr. snežna meja meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; med. snežna slepota kratkotrajna oslepitev zaradi močnega bleščanja; vrtn. snežna modrica rastlina s suličastimi listi in številnimi modrimi cveti, Chionodoxa luciliae; zool. snežni
leopard velika visokogorska himalajska zver z gosto dolgo dlako, Uncia uncia; snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belka snéžno prisl.: snežno beli zobje; snežno čist ♪
- snežén -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz snega: zavetišče so si naredili iz sneženih kvadrov; sneženi zameti snežni zameti; snežene kepe 2. za katerega je značilno veliko snega: lani je bila zima zelo snežena / snežen dan 3. ki je pokrit s snegom: sneženi vrhovi planin; snežena pokrajina / ekspr. glavo je imela že čisto sneženo ● sneženi mož iz snega narejena igrača, ki ponazarja človeško postavo; snežene kepe okrasni grm z belimi cveti v kroglastih socvetjih ♪
- snežénka -e ž (ẹ̄) 1. vrtn. okrasni grm z belimi jagodami: posaditi sneženko 2. nav. mn., zool. manjše žuželke, katerih ličinke pozimi prilezejo iz zemlje, Cantharidae ♪
- snežínka -e ž (ȋ) majhen bel kristal iz ledu, ki nastane z zmrzovanjem vodnih hlapov v zraku: snežinke naletavajo, padajo, ekspr. poplesavajo; majhna, velika snežinka / kosmi snežink ♪
- snežíti -ím nedov. (ȋ í) nav. 3. os. 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki snežink: že ves dan sneži; močno snežiti; snežilo in deževalo je hkrati / snežilo je v velikih kosmih; sneži z vetrom 2. knjiž., ekspr. padati mirno, tiho kot sneg: cvetni lističi snežijo z drevesa / nežna svetloba sneži na njen obraz ♪
- snéžka -e ž (ẹ̑) nav. mn. nepremočljivo gumijasto ali plastično obuvalo: obuti snežke ♪
- snéžnat -a -o prid. (ẹ̑) ki ima dosti snega: sonce je zašlo za snežnatimi gorami / snežnata zima ♪
- snežníca -e ž (í) voda, ki nastane pri taljenju snega: v kotanjah se je nabirala snežnica; umivati se s snežnico; potoki snežnice ♪
- sníti se snídem se dov., sešèl se sešlà se sešlò se tudi sešló se [sǝš in seš] (í) navadno kot deležnik na -l priti skupaj s kom, navadno z določenim namenom: sešli so se in se pogovorili; sešla sta se na dogovorjenem kraju, v kavarni; skrivaj sta se sešla / med uradnim obiskom se je sešel tudi s predstavniki vlade / odbor se je prvič sešel pred petimi leti ♪
- snívati -am nedov. (í) pesn. sanjati, sanjariti: snival je o dnevih, ki so prehitro minili / snivati čudne sanje // spati: otrok je snival v materinem naročju / grob, v katerem sniva velik pesnik je pokopan / ribnik sniva je miren; mestece je snivalo pod vznožjem gor je bilo, ležalo snivajóč -a -e: globoko snivajoče jezero ♪
- snób -a m (ọ̑) nav. ekspr. kdor si prizadeva s posnemanjem vedênja, ravnanja, oblačenja ljudi iz višjih družbenih, družabnih krogov in stiki z njimi vzbujati pozornost: biti snob; družiti se s snobi // kdor si prizadeva s poznavanjem modnih umetniških del, kulturnih dogodkov vzbujati pozornost: predstava za snobe / kulturni, literarni snob ♪
- snobízem -zma m (ȋ) nav. ekspr. miselnost, ravnanje snobov: norčevali so se iz njegovega snobizma; malomeščanski snobizem / iz snobizma iti na razstavo / kulturni, literarni snobizem ♪
- snóbovski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na snobe ali snobovstvo: snobovska družba ga ni sprejela medse; domišljavost snobovske elite / snobovska moda; satira biča snobovsko plitvost ♪
- snohódec -dca m (ọ̑) knjiž., redko kdor ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal; mesečnik: tavanje snohodca; počutil se je kot snohodec ♪
- snohódka -e ž (ọ̑) knjiž., redko ženska, ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjala; mesečnica: klic je snohodko prebudil; hodi kot snohodka ♪
- snôpec -pca m (ō) zastar. šopek: snopec rdečih rož // snopič: izdal je nov snopec pesmi ♪
- snóv -í ž (ọ̑) 1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa: snov se spreminja; mrtva, živa snov; zakon o ohranitvi snovi 2. navadno s prilastkom kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa in ima določene lastnosti, značilnosti: ta snov dobro prevaja električni tok; naštej nekaj snovi; eksplozivne, gorljive snovi; grenka snov; hranilne snovi; plinasta, tekoča, trdna snov; prozorna snov; lahko topljiva snov; snov za barvanje; ugotavljati lastnosti, sestavo snovi / rudninske snovi anorganske snovi, ki so potrebne za pravilno rast organizmov; umetna snov umetno pridobljena 3. kar tvori, sestavlja predmet, vsebino govornega, pisnega obravnavanja: izbrati primerno, zanimivo snov za spis; snov pogovora; snov za razmišljanje; imeti dovolj snovi za razpravo // kar tvori, sestavlja predmet umetniškega oblikovanja,
ustvarjanja: pisatelj je vzel snov za dramo iz kmečkega življenja; filmska snov; roman s snovjo iz sodobnega življenja 4. šol., navadno v zvezi učna snov kar tvori, sestavlja znanje, védenje, ki se podaja v izobraževalnem procesu: učna snov je zelo zahtevna; narekovati, podajati učno snov; razporediti učno snov po predmetih; predpisana učna snov ◊ agr. huminska snov; suha snov ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; astr. medzvezdna snov plinasta in trdna snov v medzvezdnem prostoru; farm. indiferentna snov brez zdravilnega učinka; filoz. snov od človeka neodvisno obstoječa objektivna stvarnost; materija; fiz. optično aktivna snov prozorna snov, ki suka ravnino polarizirane svetlobe; diamagnetna, higroskopska snov; fiz., kem. desnosučna ki suka polarizacijsko ravnino v desno, levosučna snov ki suka polarizacijsko ravnino v levo; kem. anorganska, organska snov; radioaktivna snov; med.
karcinogena snov; kontrastna snov ki ne prepušča rentgenskih žarkov; min. amorfna, polimorfna snov; optično dvoosna snov ki ima dva preseka, v katerih je lomni količnik v vseh smereh enak; optično enoosna snov ki ima samo en presek, v katerem je lomni količnik v vseh smereh enak; izomorfne snovi ki kristalijo v podobnih kristalih ♪
17.448 17.473 17.498 17.523 17.548 17.573 17.598 17.623 17.648 17.673