Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
mi (17.401-17.425)
- slanína -e ž (í) podkožno maščobno tkivo pri prašiču: ločiti kožo od slanine; prašič je imel debelo slanino / cvreti slanino za mast; nasoliti, prekaditi slanino // tako tkivo kot hrana: jesti kruh in slanino; kosi pečene, prekajene slanine / na slanini pečena teletina ♦ gastr. hamburška slanina prekajena slanina s plastmi mesa ♪
- slanozòr -ôra m (ȍ ó) bot. gorska ali visokogorska rastlina s črtalastimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Heliosperma: četverozobi slanozor; planinski slanozor ♪
- sláp -a stil. -ú m, mn. slapóvi stil. slápi (ȃ) 1. večja količina vode, ki v loku pada z višjega mesta na nižje zaradi navpičnega, strmega zemljišča: slap buči, šumi; slap pada v globino; vznožje slapa; lasje so se ji kot slap razlili preko ramen / reka dere čez skale v brzicah in slapovih 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa, kar v loku pada kam: slapovi isker / slap luči, svetlobe / na oknih so bili slapovi rož; pren. slap misli, vprašanj ♪
- slást -í ž (ȃ) 1. zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: slast ga je obšla ob takih mislih; čutiti slast / ekspr.: pesnikova izpovedna slast; ustvarjalna slast / kosilo mu ni bilo v slast; jed mu gre v slast mu je všeč, mu tekne; jedel je z veliko slastjo // navadno s prilastkom kar vzbuja tak občutek: odpovedal se je kajenju in drugim slastem; slasti življenja / ekspr. okusiti slast zmage 2. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža veliko prijetnost česa: slast je poslušati njen zvonki glas 3. knjiž. velika želja: utešil si je slast po pijači / imeti slast do jedi tek 4. star. prijeten okus: vino še nima prave slasti; hvalil je slast potice / ta jed je brez slasti brez okusa ● zastar. pomanjkanje slasti kot znamenje vročice teka; zastar. v slast je prebiral življenjepise z velikim užitkom ♪
- slásten -tna -o prid., slástnejši (á) 1. zelo okusen: slastna hrana; pripraviti zna veliko slastnih jedi; zadišala mu je slastna pečenka / to drevo ima debele in slastne sadove 2. ki vzbuja slast: slasten vonj po zrelem sadju ∙ ekspr. dogodka se je spominjal s slastnim veseljem z veseljem, polnim slasti slástno prisl.: pečenka slastno diši; slastno so se gostili ♪
- slastíca -e ž (í) zastar. poslastica: na mizo so prinašali različne slastice / za otroke je imel polne žepe slastic slaščic ♪
- slástnik -a m (ȃ) zastar. nasladnež: bil je nenasiten slastnik / slastnika bi zamikala posebna jajčna jed z mesom sladokusca ♪
- slaščíca -e ž (í) manjši izdelek iz sladkorja in dodatkov: rad ima slaščice; postreči s slaščicami ∙ ekspr. ti dogodki so prava slaščica za časnikarje poslastica ♪
- slaščičárna -e ž (ȃ) gostinski lokal, kjer se streže zlasti s slaščicami: odprli so novo slaščičarno; šla je v slaščičarno ♪
- slátina -e ž (ȃ) voda, ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi: naročiti vino in slatino; pije slatino; izvir slatine; kozarec slatine / steklenica za slatino iz zelenega stekla, navadno litrska / radenska, rogaška slatina // izvir take vode: napotili so se k slatini / vsako leto je hodil v slatino v zdravilišče s tako vodo ♪
- slátinka -e ž (ȃ) 1. nar. vzhodno steklenica za slatino: natočil si je iz slatinke; slatinka vina 2. bot. praprot s pernato deljenimi listi, ki so na spodnji strani pokriti s srebrnimi ali rjavimi luskami, Ceterach ♪
- sláva -e ž (á) 1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga / moja pesem naj mu bo v slavo v čast // velik ugled, veljava: njegova slava raste; bojna, pisateljska slava; ekspr. dvomljiva slava 2. v medmetni rabi izraža poveličevanje, slavljenje: slava ti, junak / ob spominu na umrle: slava mu; slava njegovemu spominu 3. v srbski pravoslavni cerkvi praznik na godovni dan zavetnika družine: praznovati slavo / krstna slava ● ekspr. kar naprej mu pojejo slavo zelo ga slavijo; publ. delati noče, slavo bi pa rad požel se proslavil; ekspr. slavo mu je prinesel že prvi film že s prvim filmom je zaslovel; ekspr. v svoji slavi ni pozabil domače hiše
čeprav je bil zelo slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan s slavo kot zmagovalec; star. pasti na polju slave na bojišču ◊ rel. molitev pri maši z začetkom: Slava ♪
- slávika -vik s mn., daj. slávikam, mest. slávikah, or. slávikami (á ȃ, daj., mest., or. á) lit. dela v slovanskih jezikih in dela o slovanskih jezikih, književnostih: bibliografija slavik ♪
- slavíst -a m (ȋ) strokovnjak za slavistiko: znan slavist / seminar za profesorje slaviste / pog. sestanek slavistov drugega letnika slušateljev oddelka za slavistiko ♪
- slavístika -e ž (í) veda o slovanskih jezikih in književnostih: dognanja sodobne slavistike / diplomirati iz slavistike ♪
- slavíti -ím nedov. (ȋ í) 1. izražati splošno priznanje velike vrednosti, veljave: želel je, da bi ga ljudje slavili; narod slavi svoje junake; tega pisatelja zelo slavijo / v svojih delih je slavil rojstno mesto 2. proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj; praznovati: slaviti desetletnico poroke; danes slavi svoj dvajseti rojstni dan / novo leto bomo slavili doma ● publ. naša ekipa je že tretjič slavila na prvenstvu zmagala; publ. moštvo je spet slavilo zmago zmagalo slavèč -éča -e: delavci so bili na ulicah, slaveč prvi maj; ne mara slavečih besed slávljen -a -o tudi slavljèn -êna -o: bil je slavljen in oboževan pesnik ♪
- slavízem -zma m (ȋ) lingv. element slovanskih jezikov v kakem drugem jeziku: slavizmi v madžarščini / slavizmi v slovenščini ♪
- slávje -a s (ā) prireditev, navadno z veliko udeleženci, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: slavje je trajalo tri dni; organizirati, voditi slavje; priti na slavje; veliko slavje / partizansko slavje; ekspr. začelo se je pravo ljudsko slavje z zelo veliko udeležbo ♪
- slávnost -i ž (á) prireditev, navadno z veliko udeleženci, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: udeležiti se slavnosti; voditi slavnost / jubilejna, spominska, šolska slavnost ♪
- slavúlja -e ž (ú) ekspr. samica slavca: slavulja žvrgoli ♪
- sléč -a m (ẹ̑) bot. grmičasta rastlina z navadno usnjatimi listi in rdečimi, rumenimi cveti v socvetju, Rhododendron: s slečem poraščeno pobočje / dlakavi, rjasti, rumeni sleč ♪
- sléči sléčem dov., sléci slécite in slecíte; slékel slékla (ẹ́) narediti, da kdo nima na telesu oblačila: mati je slekla otroka; sleči plašč; sleči (si) hlače, krilo; do pasu se sleči; hitro, popolnoma se sleči / redko sleči čevlje sezuti, rokavice sneti; ekspr. sleči zajca dati ga iz kože, odreti ga ∙ ekspr. ni še slekel stare kože ni se še spremenil; ekspr. še slekli bi me vse bi mi vzeli; ekspr. sleči vojaško suknjo nehati biti vojak sléčen -a -o: otroci so že sezuti in slečeni ♪
- sléčnik -a m (ẹ̑) bot. alpska grmičasta rastlina z majhnimi usnjatimi listi in rožnatimi cveti, Rhodothamnus chamaecistus: kranjska lilija in slečnik ♪
- sléd -ú stil. -a m, mn. sledóvi (ẹ̑) 1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže, da je tam kaj bilo, se premikalo: sled se je v gozdu izgubil; sledovi vodijo k potoku; brisati sledove; iskati, najti, opaziti sledove; ranjena srna je puščala krvav sled za seboj; lisičji, zajčji sledovi; sled avtomobilskih koles; v snegu so vidni sledovi čevljev, živine / iti po sledu divjačine; šel je za sledom sani // nav. mn. kar ostane kje in kaže, da se je tam kaj dogajalo: odstraniti sledove potresa; pospraviti steklenice in druge sledove zabave; udarci biča so puščali črne sledove na hrbtih jetnikov; sledovi bitke, bombardiranja; sledovi merjaščevega ritja / sledovi umazanih prstov na knjigi; moker sled solz na licih / sledovi prestanega trpljenja // kar ostane kje in omogoča, da se kaj najde, razkrije: sledovi za pobeglim kaznjencem vodijo v tujino; tat ni pustil sledov; po sledovih
sklepam, da je skušal nekdo vlomiti 2. navadno s prilastkom kar ostane kot posledica kakega dejstva: njegovo delovanje pri nas je pustilo globoke sledove; pri otroku so še vidni sledovi neprimerne vzgoje v zgodnjem otroštvu; to so sledovi praznoverja 3. navadno s prilastkom majhen del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: od nekdaj velikega gradu je ostal le še sled; najti sledove rimske stavbe; slabo vidni sledovi obzidja / sledovi starih kultur 4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: to je le sled nekdanje lepote, ljubezni; v njem je še bil sled življenja / v njej ni niti sledu maščevalnosti nič; o vročini ni niti sledu ni vroče ● ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest; ekspr. izginil je brez sledu neznano kam; miličniki so vlomilcem že na sledu po znakih, znamenjih sklepajo, kje so, kdo so vlomilci; ekspr. v teh pesmih ni sledov ekspresionizma te pesmi nimajo ekspresionističnih značilnosti; ekspr. v meni je ostal sled žalosti še sem nekoliko žalosten; ekspr. v časopisu ni bilo sledu o teh dogodkih ni bilo nič napisano o njih; o izginulem otroku, za izginulim otrokom ni sledu nihče ne ve, kje je ◊ jur. latentni sledovi; snemanje sledov prenašanje sledov (na drugo podlago) zaradi identifikacije; kem. element nastopa v tej snovi v sledovih v zelo majhni količini; lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja ♪
- sléd -í ž, daj., mest. ed. slédi (ẹ̑) 1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže, da je tam kaj bilo, se premikalo: sled drži k vodi; sled se je izgubila; v rosni travi se poznajo sledi; iskati, najti sled; živina pušča sled parkljev v blatu; sneg je zabrisal vse sledi; jasna, stara, sveža sled; lisičja, zajčja sled; vijugasta sled; zavorna sled; sled koles, konjskih kopit; sled velikih nog; sled v vlažnem pesku, snegu / iti po sledi // nav. mn. kar ostane kje in kaže, da se je tam kaj dogajalo: prsti storilca so na koži žrtve pustili vidne sledi / na obrazu se ji pozna sled mučne nespečnosti / otroci so vrteli bakle in občudovali žareče sledi // kar ostane kje in omogoča, da se kaj najde, razkrije: za ilegalca so izbrali priimek, ki naj bi zabrisal sled za njim / preiskave so jih pripeljale na pravo, ekspr. vročo sled; zmešati komu sled 2. navadno s prilastkom kar ostane
kot posledica kakega dejstva: te odločitve bodo zapustile globoko sled v našem družbenem življenju / v Prešernovih pesmih je mnogo sledi ljudske pesmi 3. navadno s prilastkom še obstoječi majhen del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: komaj še opaziš kako sled razvalin 4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: vsaka sled čustev v njem je že ugasnila; to je v njej ubilo še zadnjo sled ljubezni; nikjer ni najmanjše sledi zelenja ● ekspr. za fantom se je izgubila vsaka sled nihče ne ve, kje je; ekspr. na njenem obrazu se pozna sled časa postarala se je; ekspr. govornik je izgubil pravo sled ni znal nadaljevati; ekspr. vse to je šlo mimo otroka brez velike sledi ni zelo vplivalo nanj; ekspr. priti zvijači na sled odkriti jo; tihotapcem so že dolgo na sledi po znakih, znamenjih sklepajo, kje so, kdo so tihotapci ◊ elektr. zvokovna sled; lov. pes izdela sled; prijeti
sled; mrzla, topla sled; psih. spominska sled domnevna biokemična sprememba v živčnih celicah, ki jo zapusti dražljaj ♪
17.276 17.301 17.326 17.351 17.376 17.401 17.426 17.451 17.476 17.501