Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (17.198-17.222)


  1.      skalnják  tudi skálnjak -a m (á; ȃ) smotrno razporejen nasad rastlin med skalami, kamenjem za študijske namene ali za okras: na vrtu imajo skalnjak in cvetličnjak; urediti skalnjak ♪
  2.      skálovec  -vca m (á) bot., v zvezi barvilni skalovec grmičast lišaj, iz katerega se pridobiva vijoličasto barvilo lakmus, Roccella tinctoria ♪
  3.      skalóvje  -a s (ọ̑) več skal, skale: izpod skalovja je žuborel studenec; sivo, visoko skalovje; ta rastlina raste v razpokah skalovja; polica, previs v skalovju / za gradnjo pristanišča so porabili več milijonov ton skalovja ♪
  4.      skálp  -a m (ȃ) koža z lasmi na človeški glavi: kirurg je odrezal košček skalpa in ga presadil / Indijanec je premaganemu sovražniku vzel skalp // ta koža, odstranjena z glave sovražnika, kot trofeja: ob sedlu so Indijancu viseli skalpi / indijanski skalp ♪
  5.      skalpírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odstraniti s človeške glave kožo z lasmi: Indijanci so jih skalpirali ∙ ekspr. če ne boš šel z nami, te bom skalpiral izraža grožnjo skalpíran -a -o: ležali so tam mrtvi in skalpirani ♪
  6.      skandíranje  -a s (ȋ) glagolnik od skandirati: skandiranje pesmi, verzov; vaja v skandiranju / s trga se sliši navdušeno ploskanje in skandiranje množice ♪
  7.      skandírati  -am nedov. (ȋ) 1. izgovarjati, klicati kaj po zlogih, v ritmu: skandirali so gesla; Ti-to, Ti-to, je skandirala množica 2. lit. izgovarjati pesniško besedilo po zlogih in s shematičnimi poudarki: skandirati heksametre; učenci pesem skandirajo skandirajóč -a -e: skandirajoči zbor skandíran -a -o: skandirana pesem; skandirano geslo ♪
  8.      skánsen  -a m (ȃ) knjiž. muzej na prostem: posebna zanimivost mesta je skansen / skansen kmečkih poslopij ♪
  9.      skápati  -am in -ljem dov. (ā ȃ) s kapanjem odteči s česa: voda je skapala s strehe // ekspr. v presledkih drug za drugim odpasti: vse hruške so že skapale ● redko naj mi oči skapajo, če sem to rekla naj oslepim skápati se ekspr. v presledkih drug za drugim oditi: počasi so se skapali domov; prim. izkapati ♪
  10.      skarabéj  -a m (ẹ̑) 1. zool., navadno v zvezi sveti skarabej hrošč, ki oblikuje govno v kroglo in jo z nogami vali do mesta, kjer jo samica spremeni v valilnico, Scarabaeus sacer: opazovati svetega skarabeja 2. predmet iz (dragega) kamna, gline, s podobo tega hrošča, navadno kot okrasek, nakit: broška s skarabejem ♪
  11.      skášljati  -am dov. (ȃ) zastar. zakašljati: samo malo je skašljal, pa ga je že prebudil skášljati se pog., ekspr. povedati vse, zlasti kar koga teži, vznemirja: na sestanku se je skašljal; skašljati se nad kom; prim. izkašljati ♪
  12.      skát 1 -a m (ȃ) nemška igra s kartami za tri osebe: igrati skat ♪
  13.      skát 2 -a m (ȃ) nav. mn., zool. ribe hrustančnice z zelo sploščenim telesom in velikimi prsnimi plavutmi, Batoidei: skati in bokoplute / električni skat ♪
  14.      skatolóški  -a -o prid. (ọ̑) publ. nespodoben, prostaški, zlasti v zvezi s telesnim izločanjem blata, seča: skatološki izrazi v pesmi ♪
  15.      skazíti  -ím tudi izkazíti -ím dov., skázil tudi izkázil (ȋ í) 1. spremeniti naravno, pravilno obliko česa: bolezen ga je skazila; v pretepu so mu skazili obraz // spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: skaziti smisel umetniškega dela; stvar se je skazila 2. narediti kaj a) manj lepo: brazgotina ji je skazila obraz; od jeze se mu je skazilo lice b) manj popolno, dovršeno: nova stavba je skazila okolje; neprimeren okvir skazi sliko / ocena iz matematike mu je skazila spričevalo // nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti; pokvariti: skaziti komu veselje; vse nam je skazil; s svojim vedenjem je skazil zabavo ● ekspr. kar prime v roke, vse skazi pokvari; star. v taki družbi se bo fant skazil moralno pokvaril; ekspr. načrt se je skazil ponesrečil; ekspr. vino se je skazilo je postalo manj kvalitetno, se je pokvarilo; ekspr. vreme se je skazilo postalo deževno, mrzlo skažèn -êna -o tudi skážen -a -o tudi izkažèn -êna -o tudi izkážen -a -o: skažen obraz; skažena podoba resničnosti; skaženo blago ∙ preg. brez glave storjeno, gotovo skaženo ♪
  16.      skelét  -a m (ẹ̑) 1. trdni oporni deli telesa; ogrodje: skelet morskega ježka; hrustančast skelet nekaterih rib // ogrodje telesa ali dela telesa iz kosti; okostje: slikati bolnikov skelet; skelet glave, roke; skelet in mišičevje // okostje mrtvega človeka ali živali v naravnem položaju; okostnjak: v omari učilnice stoji skelet; razstavljeni skeleti izumrlih živali; je suh kot skelet 2. knjiž., navadno s prilastkom med seboj povezani bistveni sestavni elementi česa; ogrodje: skelet romana / idejni skelet 3. grad. konstrukcija iz stebrov, nosilcev in navadno vodoravnih plošč: zgraditi skelet / stavbni skelet / ekspr. na gradbišču stojijo skeleti stanovanjskih blokov nedograjeni bloki; žarg. gradnja v skeletu v skeletnem sistemu ● ekspr. svoj skelet je zavil v odejo svoje suho telo; ekspr. bolnik je bil živ skelet zelo shujšan ◊ gled. skelet marionete leseno ogrodje; zool. osni skelet osno ogrodje ♪
  17.      skeléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na skelet: skeletni deli praživali / skeletne plošče / skeletni sistem sistem s konstrukcijo iz stebrov, nosilcev in navadno vodoravnih plošč; skeletna konstrukcija konstrukcija iz stebrov in vodoravnih plošč ♦ agr. skeletne veje ogrodne veje; skeletna tla plitva tla z mnogo kamenja; anat. skeletne mišice mišice, ki se krčijo po človekovi volji; arheol. skeletni grob grob z okostjem; skeletni pokop pokop nesežganega mrliča ♪
  18.      skeléti  -ím [kǝl in kel] nedov., skelì in skêli (ẹ́ í) povzročati ostro, rezko bolečino, ki sili k drgnjenju, praskanju: udarci s šibo dolgo skelijo / hrbet, oko me skeli; ozebline, rane so skelele / brezoseb. skelelo ga je od udarcev / svetloba skeli v oči // ekspr. povzročati duševne bolečine: krivica skeli; neuspeh ga je skelel v dno duše ∙ ekspr. vest jo skeli ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde skelèč -éča -e: skeleča bolečina; misel je bila skeleča; prisl.: skeleče pičiti ♪
  19.      skepticízem  -zma m (ȋ) 1. filozofska smer, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa: zavračati skepticizem; pristaš skepticizma 2. mišljenje, prepričanje, da ni nič zanesljivo resnično: to ni več skepticizem, ampak defetizem; iz njegove pesnitve odsevata skepticizem in pesimizem / vprašanja, polna skepticizma / znanstveni skepticizem ♪
  20.      sképtičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na skepso ali skepticizem: njegov pogled je skeptičen; skeptična misel / živeti v skeptični dobi / skeptičen človek; glede tega je bil skeptičen / skeptična smer v starogrški filozofiji sképtično prisl.: skeptično gledati na kaj ♪
  21.      sképtičnost  -i ž (ẹ́) lastnost skeptičnega: skeptičnost misli / njegova skeptičnost ni upravičena ♪
  22.      skesáti se  -ám se [kǝs] dov. (á ȃ) 1. občutiti kesanje: skesal se je, da je to storil; skesati se svojega dejanja 2. ekspr. premisliti se: skesal se je, in prišel; če ne bosta molčala, se lahko skesam skesán -a -o: skesan človek; vrnil se je ves potrt in skesan; skesana je prosila odpuščanja ♦ rel. skesani grešnik; prisl.: skesano priznati, reči ♪
  23.      skíca  -e ž (ȋ) 1. kar je narisano nahitro, samo z najpotrebnejšimi črtami, potezami: skica prikazuje položaj vojaških enot; narediti, narisati skico glavnih ulic; tabele in skice // um. nahitro, samo z najpotrebnejšimi črtami, potezami narejena risba, slika kakega predmeta, pojava: risati skice igrajočih se otrok; razstava skic / akvarelna, oljna skica; kompozicijska, portretna skica; skica s kredo, svinčnikom 2. kar je prikazano, opisano nakratko, samo v glavnih črtah: njegove zgodbe so idejno nepomembne skice / podati skico medvojnega obdobja; skica problemov / skica za predavanje osnutek // knjiž. kratek fragmentaren prozni zapis: cikel pretresljivih skic; črtice in skice ♪
  24.      skióptičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na projiciranje pobarvanih slik, narisanih na steklo: skioptična slika / skioptično projiciranje slik / skioptično predavanje predavanje s skioptičnimi slikami ♪
  25.      skísati  -am dov. (ȋ) 1. povzročiti, da postane kaj kislo: mikrobi skisajo mleko; skisati repo, zelje 2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: skisati travo / skisati krmo skísati se 1. zaradi vrenja postati kisel: na toplem se mleko skisa; vino se skisa // ekspr. pokvariti se, poslabšati se: hrana se je skisala 2. ekspr. postati nedejaven, nesposoben za kaj: moram delati, sicer se bom skisal; v taki samoti se bo skisal ● ekspr. možgani so se mu skisali, pamet se mu je skisala v svojem ravnanju, mišljenju je postal nepreudaren; ekspr. ob teh besedah se ji je obraz skisal postala je nerazpoložena, nejevoljna; ekspr. vreme se je skisalo postalo neprijetno, pusto skísan -a -o: imeti skisan obraz; ta človek je že ves skisan; skisana juha ∙ ekspr. skisan zrak pokvarjen, slab ♦ agr. skisana zemlja zemlja, ki vsebuje veliko humusnih kislin; sam.: v prostoru zaudarja po skisanem ♪

   17.073 17.098 17.123 17.148 17.173 17.198 17.223 17.248 17.273 17.298  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA