Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (17.026-17.050)



  1.      sfantazírati  -am tudi izfantazírati -am dov. () ekspr. izmisliti si: težko je ugotoviti, kaj je v njegovi pripovedi res in kaj je sfantaziral; vse to si je sfantazirala
  2.      sfén  -a m (ẹ̑) min. rudnina kalcijev titanov silikat; titanit
  3.      sfêra  -e ž () 1. knjiž., navadno v zvezi z nebesen umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna krogla, nebo: neskončnost nebesne sfere; točka na nebesni sferi / planetne sfere / ekspr. harmonija nebesnih sfer // krogla sploh: narisati sfero; površina sfere 2. publ., navadno v zvezi interesna sfera ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv: razdeliti svet na interesne sfere; boj velesil za interesne sfere; meje vplivnih sfer / ozemlje spada v njihovo interesno sfero; pren. dekle ni več v njegovi interesni sferi 3. publ. področje: gospodarska sfera; sfera materialne proizvodnje / v intelektualni sferi veliko pomeni; uveljaviti se v kulturni, raziskovalni sferi / z oslabljenim pomenom ti problemi spadajo v sfero pedagogike v pedagogiko 4. knjiž. svet, plast: junak romana se povzpne v sfero visokega meščanstva / človekova čustvena, miselna sfera; prodirati v globine podzavestnih sfer
  4.      sfêren  -rna -o prid. () nanašajoč se na sfero: sferna oblika ◊ astr. sferna astronomija astronomija, ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles; fiz. sferna aberacija napaka sferne leče ali sfernega zrcala, zaradi katere se žarki ob robu močneje odklonijo kot v sredini, napaka pasov; sferna leča leča, ki jo omejujeta krogelna ploskev in ravnina; sferno zrcalo zrcalo v obliki dela krogelne površine, krogelno zrcalo; geom. sferni dvokotnik del površja krogle, omejen z dvema vélikima polkrožnicama; sferni mnogokotnik del površja krogle, omejen z loki vélikih krogov krogle; sferni trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki vélikih krogov krogle
  5.      sfêričen  -čna -o prid. (é) nanašajoč se na sfero: sferična oblika zemlje / sferična vzboklina ◊ fiz. sferična aberacija sferna aberacija; sferično zrcalo sferno zrcalo; geom. sferični dvokotnik del površja krogle, omejen z dvema vélikima polkrožnicama; sferični mnogokotnik del površja krogle, omejen z loki vélikih krogov krogle; sferični trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki vélikih krogov krogle
  6.      sfínga  -e ž () mitol. bitje, ki ima levji trup in človeško glavo: kip sfinge pred egiptovskimi piramidami // v grški mitologiji tako bitje s krili, ki zastavlja težko rešljive uganke in usmrti vsakogar, ki ne ugane: ukaniti sfingo
  7.      sfínkter  -ja in -tra m (í) anat. krožna mišica, ki zapira odprtino, zapiralka: analni sfinkter
  8.      sformulírati  -am dov. () z besedami izraziti kaj: sformulirati odgovor; jasno sformulirati predlog // izoblikovati, določiti: sformulirati program
  9.      sfrčáti  -ím dov. (á í) 1. ekspr. frčeč zleteti: ptice so sfrčale izpod kozolca, z drevesa, na vejo / klobuki so sfrčali v zrak / dekle je sfrčalo iz sobe steklo; sanke so sfrčale po strmini hitro odpeljale / sfrčati s konja pasti 2. pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): če ne boš v redu delal, boš sfrčal (na cesto)
  10.      sfrfotáti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) hitro, slišno zamahniti s perutmi: kokoš je preplašeno sfrfotala // frfotaje zleteti: ptica je sfrfotala z veje; jata vrabcev je sfrfotala v zrak / ekspr. sfrfotala je po stopnicah navzgor lahkotno, hitro odšla
  11.      sfrléti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. nav. ekspr. frleč zleteti: golob sfrli iz gnezda; sfrleti kvišku / listi so sfrleli po zraku / sfrlela je iz sobe lahkotno, hitro odšla 2. pog. začeti kazati ljubezensko vznemirjenost, postati zaljubljen: dekle je sfrlelo
  12.      sfrotírati  -am dov. () zdrgniti kožo z brisačo, zlasti po umivanju: sfrotirati telo; sfrotirati se po kopanju
  13.      sfumáto  -a m () um. slikarska tehnika, pri kateri se z barvami dosegajo zabrisani obrisi, mehki prehodi: slikar pogosto uporablja sfumato; neskl. pril.: sfumato tehnika
  14.      shájati  -am tudi izhájati -am nedov. () navadno s prislovnim določilom 1. biti v takih medsebojnih odnosih, ki zagotavljajo normalno bivanje, sožitje: vsak človek bi lahko shajal z njim; ne more shajati s pijancem; z ženo dobro shajata; sitna je, da ni mogoče shajati z njo; z njim se težko shaja / shajala bova kot dobra prijatelja 2. imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje: ko je dobil delo, so lažje shajali; s temi dohodki ne more shajati; za silo, komaj, težko shajati / s tem živežem lahko shajajo še kak teden 3. navadno z nikalnico, v zvezi z brez biti potreben, nujen: brez matematike pri tem delu ni mogoče shajati; brez očal ne more shajati; brez znanja se ne da shajati / brez prtičkov bomo že shajali ● učenec še kar shaja v šoli je uspešen pri šolanju; drug brez drugega ne shajajo zelo so navezani drug na drugega; mislil je, da bo lahko shajal brez stikov s svetom da bo lahko živel sam; z novim upravnikom dobro shaja se dobro razume; prim. izhajati
  15.      shájati se  -am se nedov. () večkrat biti, prihajati skupaj s kom, navadno z določenim namenom: prijatelji se pogosto shajajo; shajajo se na njegovem domu, da se lahko v miru posvetujejo; pri njem se shajajo zanimivi ljudje; shajati se v parku, pod vaško lipo, pred cerkvijo; shajati se z delavci, s somišljeniki; ob nedeljah, vsak dan se shajati; naskrivaj, redno se shajati / shajati se z dekletom ● zastar. čete so se začele shajati zbirati; redko odbor se shaja vsak mesec se sestaja; star. v njegovi gostilni se shaja veliko pivcev je veliko pivcev; star. dolgo se že shajata sta v ljubezenskem odnosu
  16.      shéma  -e ž (ẹ̑) 1. kar prikazuje kaj poenostavljeno, z bistvenimi, pomembnimi značilnostmi: narediti, narisati shemo; shema krvnega obtoka, okostja; shema parnega stroja; sheme in preglednice // osnutek, okvirni načrt: izdelati shemo delovanja društva; pripraviti shemo poteka proslave / shema televizijskega sporeda 2. knjiž. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: držati se shem; to so preživele sheme; idejne, miselne sheme / slikarjeva kompozicijska shema ◊ lingv. naglasna shema; lit. metrična shema
  17.      shemátika  -e ž (á) knjiž. shematično obravnavanje, prikazovanje česa: v njegovem članku je preveč shematike / primitivna shematika in grobost burke shematičnost
  18.      shematizírati  -am nedov. in dov. () 1. prikazovati kaj v obliki sheme: shematizirati električno napeljavo / shematizirati delovanje društva 2. ekspr. delati kaj shematično, poenostavljati: dejstev ne smemo shematizirati shematizíran -a -o: osebe v drami so neizrazite in shematizirane
  19.      shízma  -e ž () knjiž. razkol: stalni spori so povzročili shizmo; shizma v stranki / verska shizma / shizma je trajala več let ∙ knjiž. shizma med besedami in dejanji neskladje, neskladnost
  20.      shizmátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. razkolniški: shizmatična cerkev / shizmatični nauki nauki, ki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami
  21.      shizofreníja  -e ž () psiht. duševna bolezen z motnjami v mišljenju, čustvovanju: ugotoviti shizofrenijo; znaki shizofrenije / paranoidna shizofrenija z blodnjami kot glavno motnjo
  22.      shizotímen  -mna -o prid. () psih. ki je občutljiv, usmerjen v svoj notranji svet in težko spreminja razpoloženje, stališča: shizotimna osebnost / shizotimni temperament
  23.      sholasticízem  -zma m () knjiž. sholastični način mišljenja: očitati komu sholasticizem / sholasticizem mišljenja
  24.      sholástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na sholastiko: sholastičen način mišljenja / predstavnik sholastičnih mislecev; sholastična filozofija / to so sholastične abstrakcije
  25.      sholástika  -e ž (á) 1. srednjeveška filozofska smer, ki temelji zlasti na avguštinizmu in aristotelizmu: pozno, zgodnje obdobje sholastike 2. knjiž. prazno, nestvarno, nesmiselno govorjenje, razpravljanje: njegova razglabljanja so sama sholastika

   16.901 16.926 16.951 16.976 17.001 17.026 17.051 17.076 17.101 17.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA