Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (14.698-14.722)


  1.      prerodíteljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na preroditelje: v takratni umetnosti je on opravil preroditeljsko nalogo / Zoisova preroditeljska miselnost ♪
  2.      prerogatíva  -e ž (ȋ) 1. knjiž., redko posebna pravica, ugodnost: ne dovoliti gospodarskih in političnih prerogativ središča; to je prerogativa abonentov 2. jur. izključna, posebna pravica, ki jo ima kdo glede na svoj položaj, funkcijo: vladarske prerogative; pomilostitev je prerogativa predsednika republike ♪
  3.      prêrok  -óka m (é ọ́) 1. kdor vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa: prerok in njegove prerokbe / prerok boljših časov napovedovalec ∙ ekspr. pastirji so navadno dobri vremenski preroki dobro napovedujejo vreme; ekspr. ali misliš, da bodo zmagali? Težko je biti prerok težko je napovedati; nihče ni prerok v domovini v domačem kraju, domači deželi se človek težko uveljavi, doseže priznanje ♦ rel. prerok v stari zavezi kdor pod božjim vplivom opominja ljudstvo, vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa; prerok Jeremija 2. star. kdor razširja, uči kak nauk: ne poslušaj teh prerokov; biti prerok novih idej glasnik / po deželi so hodili krivi preroki ♪
  4.      presahníti  in presáhniti -em dov. (ȋ á) 1. navadno za krajši čas postati suh, brez vode: to jezero vsako leto presahne; mlaka je presahnila / studenec je presahnil // navadno za krajši čas izginiti, zlasti zaradi suše: voda v potoku poleti skoraj popolnoma presahne ♦ agr. kravi je presahnilo mleko krava nima več mleka 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: misel na to ni nikdar presahnila / reka ljudi in avtomobilov je zvečer presahnila / beseda mu je nenadoma presahnila nenadoma je umolknil ● ekspr. solze so ji presahnile prenehala je jokati presáhnjen -a -o: presahnjen izvir / toliko je zemlja že presahnjena, da se lahko orje osušena ♪
  5.      presajeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor presaja: presajevalec rož ● knjiž. presajevalec grških pesmi v slovenščino prevajalec ♪
  6.      presánjati  -am dov. (á) ekspr. v sanjah prebiti, preživeti: v nekaj sekundah presanja človek dolge prizore / presanjati dan, pomlad / knjiž. koliko so presanjali o svobodi sanjali ∙ knjiž., ekspr. vse to sem že presanjal premislil ♪
  7.      presečíšče  -a s (í) geom. točka, v kateri se sekata dve črti ali črta in ploskev: presečišče parabole s premico / presečišče dveh smeri; pren. na tem ozemlju je presečišče evropskih nasprotij ♪
  8.      preséčnica  -e ž (ẹ̑) geom. premica, ki seka krivuljo ali ploskev v dveh točkah; sečnica: presečnica in dotikalnica ♪
  9.      presédanje  -a s (ẹ́) glagolnik od presedati: presedanje učencev / na postaji so poskušali s presedanjem zabrisati sled za seboj / opazili so njegovo nemirno presedanje ♪
  10.      presédati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. povzročati, da seda kdo drugam: razrednik je pogosto presedal učence; presedali so se na sonce; star. presedali so z vrta v sobo 2. med potovanjem hoditi z enega prevoznega sredstva na drugo: presedali smo na več postajah 3. knjiž. sedeč preživljati: vse popoldneve preseda na vrtu / ekspr. dolge ure preseda pri knjigi bere, študira 4. nav. 3. os., nav. ekspr., z dajalnikom biti neprijeten, zoprn: negotovo čakanje mu preseda; pijača mi že preseda; vse mu je že presedalo; enolično življenje mu je začelo presedati / ta sitnež mi preseda s svojimi pripombami presédati se nekoliko se dvigati in spet sedati: pogledoval je k vratom in se presedal; presedal se je po fotelju, da bi mu bilo čim udobnejše ♪
  11.      presedéti  -ím dov. (ẹ́ í) sedeč prebiti, preživeti: po več ur dnevno je presedel na klopi; nepremično je presedel celo uro / popoldne je presedela pri frizerju; ekspr. ure in ure je presedel pri knjigah bral, študiral / ekspr. več let je presedel v zaporu prebil, preživel ∙ ekspr. presedeti kazen prestati presedèn -êna -o 1. deležnik od presedeti: ure, presedene na sestankih 2. knjiž. poškodovan od sedenja: preseden naslanjač ♪
  12.      presekávati  -am nedov. (ȃ) 1. s sekanjem delati dva dela: presekavati žeblje / presekavati žico 2. s sekanjem delati odprtine, zareze v kaj: s sekiro presekavati led ● ekspr. kaj bi mi zmeraj presekaval besede mi onemogočal povedati do konca; ekspr. gozdni mir je presekavalo oglašanje šoje prekinjalo presekávati se ekspr. s sekanjem česa ovirajočega prihajati kam: oddelek se je presekaval skozi džunglo k cesti ♪
  13.      preselíti  -sélim dov. (ȋ ẹ́) povzročiti, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: preselili so jo v novo stanovanje; preseliti kaznjenca v druge zapore; med vojno so nasilno preselili obmejne prebivalce / preseliti otroka v večjo sobo / zvečer so goste z vrta preselili v sobo // povzročiti, da kaj spremeni svoje stalno mesto: preseliti knjige v nove prostore; preseliti rastlino na drugo gredo; vzgojni zavod so preselili v sosednji kraj preselíti se spremeniti stalno ali začasno bivališče: prodal je hišo in se preselil / preseliti se iz Ljubljane v Kranj; mati se je preselila k poročeni hčeri; na starost se je preselil spet v domači kraj / preseliti se na drug oddelek; preseliti se v podstrešno sobo / divjad se je preselila drugam; pren. v mislih se je preselil v domačo hišo; preselimo se za trenutek v preteklost, za tristo let nazaj // spremeniti svoje stalno mesto: usnjarska šola se je preselila v novo poslopje; ekspr. slika se je z naslovne strani preselila na steno fantove sobe / promet se je takrat s cest preselil na železnico ● ekspr. preiskali so klet, nato pa so se preselili na podstrešje so začeli preiskovati podstrešje; evfem. preseliti se na drugi svet, v večnost umreti; ekspr. del pridelka se je preselil v graščakovo kaščo je vzel, dobil graščak; trikrat preseliti se je enkrat pogoreti ob selitvah se pohištvo zelo poškoduje, uniči preséljen -a -o: izseljeni in preseljeni ljudje; pohištvo je že preseljeno ♪
  14.      preseljeváti  -újem nedov. (á ȗ) povzročati, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: nemški okupator je preseljeval naše ljudi ob meji preseljeváti se spreminjati stalno ali začasno bivališče: takrat se ljudje niso smeli preseljevati, kamor so hoteli / živali se preseljujejo, kadar jim zmanjka hrane ♪
  15.      presenéčati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, povzročati, da se kdo zelo čudi: preseneča nas s svojimi odgovori; vsak dan ga je otrok presenečal z novimi besedami; prijetno presenečati / to me ne preseneča; upravičeno preseneča, da pisec tega dejanja ne omenja 2. delati, povzročati, da kaj doleti koga nepripravljenega: nič ga ne vznemirja in ne preseneča ♪
  16.      presenéčenje  -a s (ẹ̑) ugodno ali neugodno duševno stanje kot posledica kakega nepričakovanega predhodnega dejanja: ni skrival presenečenja, ko ga je zagledal med poslušalci; od presenečenja je obstal; novico je sprejel s presenečenjem; neprijetno, prijetno, veliko presenečenje; njegovo presenečenje je bilo videti resnično / doživeti presenečenje; pripraviti komu presenečenje / ekspr. prvo presenečenje je bilo že za njo / na njegovo presenečenje je bil rezultat pravilen; na presenečenje vseh je začela jokati // kar povzroči tako stanje: njena zmaga je bila veliko presenečenje; doma jih je čakalo presenečenje; prirejal mu je presenečenje za presenečenjem ● publ. tekmovalec je poskrbel za presenečenje je nepričakovano zmagal; je bil nepričakovano premagan ◊ voj. mina presenečenja eksplozivni naboj, skrit v navidez nenevarnem predmetu ♪
  17.      presenétiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi: s svojim ravnanjem je vse presenetil; presenetila ga je z dobrimi ocenami, novimi predlogi; neprijetno, prijetno presenetiti / vaš dopis nas je presenetil 2. evfem. zalotiti, ujeti: miličniki so tatu presenetili pri kraji; mati ga je presenetila, ko je brskal po njenih predalih 3. narediti, povzročiti, da kaj doleti koga nepripravljenega: ko so se vračali domov, jih je presenetil dež; zgodnja zima jih je presenetila / nič nas ne sme presenetiti ● publ. moštvo je na tej tekmi presenetilo je zelo dobro igralo; je nepričakovano zmagalo presenéčen -a -o: presenečen človek; pogledal je s presenečenim izrazom na obrazu; presenečen je obstal; biti neprijetno, prijetno, ekspr. rahlo presenečen; prisl.: presenečeno pogledati, vprašati ♪
  18.      preservatív  in prezervatív -a m (ȋ) tanka gumijasta prevleka za moški spolni ud ♪
  19.      presésti  -sédem dov., stil. presèl preséla; nam. presést in presèst (ẹ́ ẹ̑) 1. povzročiti, da sede kdo drugam: razrednik ga je presedel za nekaj klopi naprej; presesti se k oknu; presedi se na sonce; star. presedli so izpod lipe v sobo 2. med potovanjem iti z enega prevoznega sredstva na drugo: v Ljubljani je presedel na dolenjski vlak; presesti se z vlaka na avtobus 3. nav. 3. os., nav. ekspr., z dajalnikom postati neprijeten, zoprn: čakanje jim je že presedlo / ta človek mi je presedel do grla presésti se nekoliko se dvigniti in spet sesti: presesti se na stolu; nekajkrat se je nemirno presedel ♪
  20.      presévek  -vka m (ẹ̑) min. kar pri sejanju ostane na situ, mreži: količina presevka ♪
  21.      preséžnik  -a m (ẹ̑) lingv. oblika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova: pridevnik v presežniku; primernik in presežnik ● knjiž., ekspr. govoriti, pisati o čem v (samih) presežnikih zelo hvaliti; publ. Brazilija, dežela presežnikov ki ima kake stvari največje, v največji meri ♪
  22.      presijáti  -síjem dov., presijál (á ȋ) narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi: luč je presijala mrak; sonce je presijalo sobo, vodo; pren., ekspr. ta misel je vsega presijala; sonce naj duše presije ● redko sonce samo poredko presije skozi oblake postane vidno presiján -a -o: s sončnimi žarki presijana voda ♪
  23.      presíliti  -im dov. (í ȋ) knjiž. preobremeniti, preutruditi: presiliti koga z delom; presiliti živino; presiliti se z oranjem presíljen -a -o 1. deležnik od presiliti: presiljena žival 2. zastar. prenapet, pretiran: presiljen gib / presiljene podobe v pesmi; presiljeno odpovedovanje ♪
  24.      preskakovánje  -a s (ȃ) glagolnik od preskakovati: preskakovanje ovir / preskakovanje električnih isker / preskakovanje misli ♪
  25.      preskakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s skoki prihajati čez kaj: na poti je moral preskakovati jarke; po dve stopnici je preskakoval; mladiči se preskakujejo in prekopicavajo 2. s skoki prehajati na druga mesta: preskakovati z drevesa na drevo, z veje na vejo / preskakovati z noge na nogo; pren. misli so mu preskakovale od bojev na dom 3. nav. ekspr., s predlogom spreminjati, menjavati predmet dela, delovanja: v pogovoru je hitro preskakoval z enega predmeta na drugega 4. nav. ekspr. večkrat ne upoštevati česa, kar bi glede na vrstni red moralo biti upoštevano: pri branju preskakovati strani, vrstice / pri prepletanju s trakom preskakovati po eno luknjico ● ekspr. njegov pogled je preskakoval z obraza na obraz pogledoval je zdaj tega zdaj onega ◊ šah. skakač lahko preskakuje figure; teh. električna iskra preskakuje med elektrodama svečke preskakováje: stekla je po stopnicah, preskakovaje po tri hkrati preskakujóč -a -e: teči po gozdu, preskakujoč korenine; otrok je bral knjigo, preskakujoč težja mesta; preskakujoč pomenek ♪

   14.573 14.598 14.623 14.648 14.673 14.698 14.723 14.748 14.773 14.798  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA