Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (13.823-13.847)


  1.      posplôšiti  -im dov. (ō ō) dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, razširiti na vse podobne primere: posplošiti dejstva, izkušnje, spoznanja; vsako stvar nekritično posploši // prikazati, oblikovati kaj tako, da se ne čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka: posplošiti avtobiografsko snov; pisatelj je v romanu posplošil svoj odnos do glavnega junaka posplôšiti se postati splošen, razširiti se: to ime se je sčasoma posplošilo posplôšen -a -o: posplošeni primeri; stvari so bile preveč posplošene ♪
  2.      pospráviti  -im dov. (á ȃ) 1. dati kaj na določeno, pravo mesto: pospraviti igrače, knjige / pospraviti krožnike na polico; perilo je pospravila v omaro; vedno mora sama pospraviti za otroki; nikoli ne pospravi za seboj // narediti, da je kaj urejeno, počiščeno: pospraviti mizo, sobo; pospravil je po dvorišču // dati kaj stran, proč, da ni napoti: iz sobe so pospravili vse odvečne stole; pospravi knjige z mize, bomo kosili 2. spraviti pridelek s polja: letos so zelo zgodaj pospravili krompir; seno so pospravili še v suhem vremenu; vse so že pospravili z njiv 3. ekspr. pojesti: pospravil je že dva zrezka, pa je bil še lačen; z velikim tekom je pospravil skledo žgancev; hlastno sta pospravila sadje 4. pog., ekspr. ubiti, usmrtiti: hvalil se je, koliko jih je med vojno pospravil ● žarg., šport. naše moštvo je pospravilo ves izkupiček je zmagalo; pog. na mesec pospravi dva milijona porabi, zapravi; ekspr. tat je pospravil vso zlatnino vzel, ukradel; ekspr. pospravi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; ekspr. če nočeš ubogati, kar pospravi svoje kovčke pojdi, odidi posprávljen -a -o: lepo pospravljena soba; žito je že pospravljeno ♪
  3.      posprávljati  -am nedov. (á) 1. dajati kaj na določeno, pravo mesto: otroci so pospravljali igrače / pospravljati perilo v omaro / kar naprej pospravlja za njim // delati, da je kaj urejeno, počiščeno: pospravljati mizo, sobo; pospravlja po hišah in s tem precej zasluži // dajati kaj stran, proč, da ni napoti: iz dvorane, kjer naj bi bil ples, so pospravljali stole na hodnik 2. spravljati pridelek s polja: v tem času pospravljajo kmetje zadnje poljske pridelke; celo popoldne so pospravljali seno 3. ekspr. jesti: ko so prišli, je ravno pospravljala kosilo; ravnodušno so pospravljali svojo enolončnico ● ekspr. delavci so dobivali slabe plače, lastnik tovarne pa je pospravljal velike dobičke dobival, si lastil ♪
  4.      posprehodíti se  -hódim se dov., posprehójen (ȋ ọ́) krajši čas se sprehajati: zvečer se je posprehodil po vrtu ● ekspr. z očmi se je posprehodil po njenem obrazu ogledal si ga je ♪
  5.      posprémljati  -am nedov. (ẹ́) krajši čas spremljati: vsak večer jo malo pospremlja // knjiž. spremljati: pospremljali so ga na postajo ● knjiž. vsako nerodnost je pospremljal z opravičevanjem za vsako nerodnost se je opravičeval; ekspr. z očmi je pospremljala vlak gledala je za njim ♪
  6.      posranè  -éta m (ȅ ẹ́) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: bili so sami posraneti, pa so pobegnili ♪
  7.      posránec  -nca m (á) vulg. kdor je umazan z blatom, iztrebki: umila je malega posranca in ga dala spat // bojazljiv, strahopeten človek: kdo bi se bal takega posranca / kot psovka ali se bojiš, posranec ♪
  8.      posráti  -sérjem dov., posêrji poserjíte (á ẹ́) vulg. 1. z iztrebljanjem umazati: posrati stranišče; ves se je posral 2. v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: že spet si ga posral; to jo je posral posráti se iztrebiti se: pazi, da se ne boš posral; posrati se v hlače ● vulg. poserjem se nate ne cenim te; vulg. poserjem se na predpise ne upoštevam jih; vulg. posrati se pred kom zbati se, izgubiti pogum in zato popustiti, odnehati; vulg. že vem, kje sem ga v nalogi posral kje sem naredil napako, se zmotil posrán -a -o 1. deležnik od posrati: od muh posrane žarnice 2. bojazljiv, strahopeten: ni maral imeti opravka s takim posranim človekom / zakričal je nanj, pa je bil ves posran zelo prestrašen ◊ vulg. vse zaradi te posrane kupčije nepomembne, ničvredne ♪
  9.      posréčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) navadno z dajalnikom pri nastanku, uresničitvi doseči (zaželeno) kakovost, ustrezno lastnost: načrt, poskus se je posrečil; šolska naloga se mu ni posrečila; pecivo se ji je zelo posrečilo / temu človeku se vse posreči, česar se loti / primerjava se ni čisto posrečila // s smiselnim osebkom v dajalniku izraža uresničitev dejanja, kot ga nakazuje sobesedilo: posrečilo se ji je dobiti knjigo; posrečilo se jima je, da sta prišla na vrh posréčen -a -o 1. deležnik od posrečiti se: posrečen načrt; posrečena oprema knjige; posrečena primerjava; posrečena tura 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom dober, primeren: ima zelo posrečeno obleko / posrečen izraz; ta rešitev ni ravno posrečena // duhovit, domiseln: zelo posrečen človek je / posrečena misel, šala; prisl.: posrečeno izbrani primeri; dogajanje je posrečeno prikazano ♪
  10.      posréd  predl. (ẹ̑) pog., z rodilnikom po sredi: cesto so speljali posred travnika / hodil je posred stojnic med stojnicami ♪
  11.      posréden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki poteka, se opravlja s posredovanjem, s čim vmesnim: posreden odgovor, odnos, stik, učinek, vpliv; posredno odločanje, spoznanje / obveščen je bil po posredni poti / posredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri žarki svetila ne padajo naravnost na osvetljeno ploskev / posredna pesniška izpoved izpoved, podana v metafori ● knjiž. ta človek ni priljubljen, ker je preveč posreden ne govori brez prikrivanja, odkrito ◊ biol. posredna delitev delitev celice na dva enaka dela ob razpadu jedra na kromosome; mitoza; ekon. posredna menjava prodaja blaga in z dobljenim denarjem nakup drugega blaga; filoz. posredni dokaz dokaz, ki izhaja iz zanikanja trditve in jo s tem potrjuje; jur. posredni davek davek, ki ga plača potrošnik ob nakupu blaga; posredne volitve volitve po posredniku; lingv. posredni predmet predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku; posredna razlaga razlaga, ki se sklicuje, opira na razlage izhodiščne besede; mat. posredni dokaz dokaz, pri katerem se dokaže, da privede neveljavnost izreka do protislovja; ped. posredna metoda učenje tujega jezika z uporabo maternega jezika; polit. posredna demokracija demokracija, v kateri nastopajo med voljenimi predstavniki in volivci politične stranke kot vmesni člen; ptt posredna zveza zveza s posredovanjem vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central posrédno prisl.: posredno dokazovati, izvedeti kaj; posredno priti do česa; posredno vplivati na kaj ♪
  12.      posrédnik  -a m (ẹ̑) kdor posreduje: ponudil se je za posrednika v njunem sporu / pri kupčiji je bil za posrednika / publ. posredniki izkušenj, stikov, znanja / ženitni posrednik ♦ ekon. trgovski posrednik kdor opravlja trgovske ali bančne posle po nalogu komitenta ♪
  13.      posredoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor posreduje: bil je posredovalec med delavci in delodajalci / posredovalec pri sklepanju kupčij, pogodb / ženitni posredovalec / publ. posredovalec skladbe izvajalec / publ. za to so odgovorne banke kot glavni posredovalci kreditov dajalci // kar kaj omogoča: ta snov je posredovalec kemičnega procesa ♪
  14.      posredoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posredovanje: posredovalni poskusi so se izjalovili; posredovalna funkcija, vloga / posredovalni urad / posredovalna provizija / sprejeli so njihov posredovalni predlog kompromisni predlog ◊ lit. posredovalna metoda opisovanje stvari, pojavov z navajanjem že prej objavljenih opisov; psih. posredovalni procesi procesi v človekovi duševnosti, ki nastajajo med dražljajem in reakcijo nanj; ptt posredovalna miza naprava za vzpostavljanje zvez med priključki v telefonski ali telegrafski centrali ♪
  15.      posredoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki posreduje: posredovalka v sporu / službo je dobila s pomočjo posredovalke / ženitna posredovalka / posredovalka kulture, umetnosti // kar vzdržuje zvezo med stvarmi, pojavi: umetnost je posredovalka med narodi in tudi med posameznimi dobami ◊ agr. rastlina, s katero se cepi podlaga pred cepljenjem z želeno sorto ♪
  16.      posredováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) 1. delati, pomagati, da se doseže sporazum, soglasje v kaki stvari, zlasti v sporu: nerad je posredoval med njima; posredovati med nasprotujočimi si predlogi, stališči / posreduje pri sklepanju pogodb / posredovati v sporu // navadno v zvezi z za skušati doseči za koga kaj pozitivnega, ugodnega: posredoval je za zaprte študente; za njegovo službo je posredoval stric / posredovati pri oblasteh 2. publ. posegati (vmes), pomagati: miličniki so morali v teh dneh večkrat posredovati; ob nesreči so takoj posredovale zdravniške ekipe 3. publ., s širokim pomenskim obsegom pojasnjevati, pripovedovati, sporočati: na seji je posredoval stališče sodelavcev / posredovati informacije, naslov, podatke; posredovati komu svoje izkušnje, znanje / posredovati dramska dela uprizarjati, igrati; posredovati skladbo izvajati; tekmo bo posredovala televizija prenašala // z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: posredovati posojilo; posredovati pouk; posredujte jim naše pozdrave; posredovati sporočilo sporočati; posredovati telefonsko zvezo vzpostavljati 4. publ. delati, povzročati, da je kaj mogoče; omogočati: s temi prevodi posreduje založba spoznavanje pomembnih del iz svetovne književnosti / posredovati stike s tujino / zbirka posreduje pregled celotne pesniške tvornosti v tem obdobju daje; agencija posreduje tudi zasebne sobe preskrbuje // delati, da prehaja kaj k drugemu; dajati: naskrivaj mu je posredoval jedi / svetilka mu posreduje le medlo svetlobo posredujóč -a -e: posredujoče besede; posredujoče stališče posredován -a -o: posredovano besedilo ♪
  17.      pòst  pôsta m, mest. ed. tudi póstu (ȍ ó) 1. rel. delna ali popolna omejitev uživanja hrane v določenem času, zlasti mesa: zapovedati post / strogi, štiridesetdnevni post / držati se posta; prelomila je post // čas te omejitve: v postu je zbolel in obležal 2. ekspr. omejevanje uživanja hrane z določenim namenom: za kazen so imeli en dan post; hotela je shujšati in se je odločila za občasen post // omejevanje v čem sploh: pri pijači ima že nekaj dni post; naložil si je post: pokaditi samo štiri cigarete na dan ♪
  18.      postája  -e ž (ȃ) 1. kraj, prostor, kjer se zaradi vstopanja, izstopanja potnikov ustavljajo javna prevozna sredstva: na postaji je čakalo veliko potnikov; izstopili bomo na naslednji, prvi postaji; vmesne postaje; ta vlak ustavlja na vseh postajah; začetna in končna postaja / avtobusna, metrojska, tramvajska postaja; spodnja, zgornja postaja žičnice // v zvezi železniška postaja osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob katerih se ustavljajo vlaki: srečala sta se pred železniško postajo; graditi novo železniško postajo / biti v službi na železniški postaji / šef postaje // kraj, prostor, kjer je taka zgradba: mesto ima štiri železniške postaje; iskati železniško postajo; vlak je zapeljal v postajo / potniška, tovorna postaja 2. nav. ekspr. kraj, prostor, kjer se kdo za krajši čas ustavi, zadrži: Pariz je bila le vmesna postaja na poti v London / v gostilni je bila njihova prva postaja // pog. krajši postanek: delal je postaje 3. s prilastkom organizacijska enota negospodarske organizacije a) ki zunaj sedeža te organizacije opravlja njeno dejavnost v zmanjšanem obsegu: vodja lekarniške postaje; veterinarska, zdravstvena postaja / postaja milice organ, ki opravlja zadeve javne varnosti v občini; postaja prometne milice enota uprave javne varnosti, ki nadzoruje in ureja cestni promet b) ki opravlja določeno dejavnost te organizacije: meteorološka postaja; nezgodna postaja; obveščevalna postaja gorske reševalne službe; poklicati reševalno postajo; postaja za transfuzijo krvi // kraj, prostor, kjer se opravlja kaka dejavnost sploh: oskrbovalna postaja; nekdaj preprežna postaja / karantenska postaja v orientalskem okolju prostor, stavba, kjer morajo ostati popotniki ali ladje zaradi karantene 4. naprave, ki omogočajo kako dejavnost: na otoku so postavili prisluškovalno postajo; oddajna, sprejemna postaja; radarska postaja / signal ljubljanske radijske postaje; televizijska postaja / poiskati določeno postajo poiskati valovno dolžino določenega (radijskega) oddajnika / vesoljska postaja naprava v vesolju za pristajanje in oskrbovanje vesoljskih ladij 5. nav. ekspr. kraj, kjer je kdo določen čas živel: Jesenice so ena od postaj njegovega življenja / naštel je postaje svoje službe // čas, doba v življenju, razvoju česa: najvažnejše postaje njegovega življenja / to je zadnja postaja njenih ljubezenskih zgodb ● ekspr. prehodili so vse postaje na svoji trnovi poti veliko so pretrpeli; ekspr. tehniška šola ne bo tvoja zadnja postaja šolanja ne boš končal s tehniško šolo ◊ elektr. napajalna transformatorska postaja; razdelilna, relejna postaja; mont. pogonska postaja prostor, mesto s pogonsko napravo pri neskončnem traku; rel. postaja križevega pota vsaka od slik križevega pota; urb. čelna postaja; žel. namembna, odhodna postaja ♪
  19.      postájati 1 -am nedov. (ā) z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka nastopa a) s pregibno besedo: postajati grd, lačen, nemiren, star; postajal je popularen, slaven; postajal je zdaj bled, zdaj rdeč prebledeval je in zardeval / njun zakon je postajal neznosen; to vprašanje postaja vse bolj pereče, pomembno; listje postaja uvelo vene; njuno veselje je postajalo vedno večje / postaja čudak, domišljavec / s pogovori sta si postajala bližja; postaja ji domač, ljub; postajali so pozorni nanj b) z nepregibno besedo: čutil je, da postaja odveč; postajala mu je všeč / s smiselnim osebkom: postajalo ji je dolgčas; začelo ji je postajati neprijetno, slabo; postaja ga sram, strah; postaja mi žal, da sem šel na pot; brezoseb.: proti jutru postaja hladno; postajalo je jasno, očitno, da tako ne bo šlo več naprej; mraz postaja ♪
  20.      postájati 2 -am nedov. (ā) večkrat krajši čas stati: ljudje so postajali pred hišami / živina je postajala na dvoriščih / avtomobil je postajal pred ovirami se ustavljal // nav. ekspr. lenariti: nikoli ni postajal / postajati brez dela ♪
  21.      postán  -a -o prid. (á) ki zaradi krajšega ali daljšega stanja, mirovanja izgubi svežost, kakovost: postan krompir; močnik ni dober, če je postan; postana jed, voda; kosilo bo postano / v sobi je bil težek, postan zrak; pren., ekspr. v takih razmerah postane človek postan in plesniv; postano življenje; prim. postati ♪
  22.      postánek 1 -nka m (ȃ) krajša prekinitev vožnje, navadno zaradi vstopanja, izstopanja potnikov: postanek ni bil potreben; voziti brez postankov; kratek, petminutni postanek; redni, vmesni, zadnji postanek / na tej postaji brzovlak nima postanka se ne ustavlja / postankov pred gostilno so že vajeni // čas te prekinitve: skrajšati postanek; med postankom so si ogledali krajevno znamenitost ♪
  23.      postárati  -am dov. (ȃ) narediti, da dobi kdo star, starejši videz: bolezen ga je zelo postarala; dolgi lasje žensko postarajo; skrbi so ga postarale / umetno postarati les postárati se 1. postati po videzu starejši: nič se ni postarala v teh letih; hitro, zelo se postarati 2. postati star: ko se je postaral, je pogosto mislil na mladost postáran -a -o: zgodaj postaran človek; postaran obraz ♪
  24.      postát  -i ž (ȃ) nar. 1. vrsta (delavcev na polju, v vinogradu): široka postat plevic / rezači so se razvrstili v postati // del njive, vinograda, kolikor ga obdela en delavec od enega konca do drugega: dolga, široka postat pšenice / dobila je postat vinograda; njiva je široka le nekaj postati 2. del njive med dvema razoroma; ogon: vzdolž postati je zasajeno grmičje ♪
  25.      postáti  -stánem dov. (á ȃ) z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka nastopi a) s pregibno besedo: postati domišljav, grd, lačen, nemiren, pijan, razigran, žalosten; postati polnoleten, popularen, slaven; nenadoma je postal bled, jezen je prebledel, se ujezil / gneča postane hujša; država je postala neodvisna, samostojna; podjetje je postalo nerentabilno; problem postane zelo pereč; stvar je postala vprašljiva; po gnojenju je listje postalo temno zeleno / postal je bogataš, poštenjak, samotar; iz dečka je postal lep fant; postal je dober strelec / postala sta prijatelja, zaveznika; po tem pogovoru sta si postala bližja, domača; postali so pozorni nanj / posestvo je postalo last drugega; tako ravnanje je postalo njegova navada; postati ovira za kaj b) z nepregibno besedo: čutil je, da je postal odveč; obleka ji je postala prav; postala mu je všeč / s smiselnim osebkom: postalo mu je dolgčas; postalo ji je neprijetno, slabo; postalo ga je groza, strah; postalo ju je sram; žal mu ga je postalo; brezoseb.: zvečer postane hladno; postalo je jasno, očitno, kako je z njo; postalo je mraz; zunaj je postalo temno kot v rogu ∙ bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; zamisel je postala dejstvo se je uresničila; že tretjič je postal oče dobil je tretjega otroka; knjiž., ekspr. postala je lahek plen spretnega goljufa brez težav, hitro jo je ogoljufal; ekspr. postal je tarča njihovih napadov začeli so ga zelo napadati; zastar. spet je postal strašen molk nastal // izraža dosego a) določenega poklica: postal je krojač; rada bi postala zdravnica / sam ne ve, kaj bi hotel postati b) določenega položaja, funkcije: postal je general, ravnatelj / postal je član društva; postal je tabornik član taborniške organizacije ♪

   13.698 13.723 13.748 13.773 13.798 13.823 13.848 13.873 13.898 13.923  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA