Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (1.226-1.250)


  1.      konformíst  -a m (ȋ) nav. slabš. kdor sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi, prilagodljivec: bil je nepoboljšljiv konformist / svetovnonazorski konformist ♪
  2.      konformístičen  -čna -o prid. (í) nav. slabš. ki sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi, prilagodljiv: ljudje so vse bolj konformistični / mirno in konformistično kulturno ozračje ♪
  3.      konformízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. sprejemanje in upoštevanje družbenih ali skupinskih norm zaradi osebnega udobja, koristi, prilagodljivost: avtor kritizira konformizem in karierizem / očitajo mu konformizem / utaplja se v topem konformizmu duha ♪
  4.      konsumíranje  in konzumíranje -a s (ȋ) glagolnik od konsumirati: konsumiranje hrane / gre za razmerje med produciranjem in konsumiranjem ♪
  5.      konsumírati  -am in konzumírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. potrošiti, porabiti: konsumirajo velike količine poljedelskega in industrijskega blaga / družina ne bo mogla konsumirati vsega sadja in zelenjave pojesti / konsumirajo tretjino vsega časopisja // potrošiti v (gostinskem) lokalu: važno je, da gost dosti konsumira ♪
  6.      kontaminácija  -e ž (á) 1. knjiž. spajanje, združevanje: kontaminacija dveh stilov; kontaminacija prvotne zgodbe s samostojno ljubezensko dramo / nastati s kontaminacijo 2. publ. onesnaženje, okuženje: kontaminacija vode ◊ lingv. kontaminacija nastanek novega jezikovnega elementa, pojava zaradi medsebojnega vplivanja dveh različnih jezikovnih elementov, pojavov; voj. kemična, radioaktivna kontaminacija okuženje s kemičnimi sredstvi, radioaktivnimi snovmi, bojnimi plini ♪
  7.      kontaminírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž., redko spojiti, združiti: kontaminirati različne stile 2. publ. onesnažiti, okužiti: kontaminirati zrak ♦ voj. okužiti s kemičnimi sredstvi, radioaktivnimi snovmi, bojnimi plini // redko poškodovati, pokvariti: to je kontaminiralo oči kontaminíran -a -o: kontaminirana obleka ♪
  8.      kóntraadmirál  -a m (ọ̑-ȃ) voj. čin v mornarici, za stopnjo nižji od viceadmirala, ali nosilec tega čina: povelja kontraadmirala ♪
  9.      kosmìč  -íča m (ȉ í) 1. manjšalnica od kosem: kosmič prediva, vate / krpa ne pušča kosmičev / kosmič surovega masla / sneg je padal v debelih kosmičih 2. nav. mn., v zvezi ovseni kosmič oluščeno in stisnjeno ovseno zrno: zavitek ovsenih kosmičev / jedli so ovsene kosmiče z mlekom ♪
  10.      kosmíčast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kosmič: sladoled je bil grudičast in kosmičast / kosmičast oblak ♦ tekst. kosmičasta preja preja, ki ima zaradi dodanih kosmičev odebeljena mesta; kosmičasto blago blago iz kosmičaste preje kosmíčasto prisl.: kosmičasto rasti ♪
  11.      kosmíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od kosmičiti: kosmičenje vate / kosmičenje vode ♪
  12.      kosmíčiti  -im nedov. (í ȋ) 1. nav. ekspr. trgati na majhne kosme, nitke: kosmičiti vato 2. kem. izločati majhne delce iz koloidne raztopine ali prah iz plina v obliki kosmičev: kosmičiti vodo kosmíčiti se tvoriti kosme, kosmiče, svaljke, navadno na površini: blago se kosmiči // redko sprijemati se (v kepe): barva se kosmiči ♪
  13.      kosmína  -e ž (í) nar. 1. dlaka, kocina: srebrne kosmine v bradi; kosmine pod nosom 2. velika, cunjasta snežinka; kosem: z neba so padale kosmine ♪
  14.      kosmínje  -a s (ȋ) zastar. več dlak, dlake: kamelje kosminje ♦ tekst. kosmatena stran tkanine ♪
  15.      kosmínka  -e ž (ȋ) knjiž. velika, cunjasta snežinka; kosem: tla so pokrivale vedno gostejše kosminke ♪
  16.      kostumíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kostumirati: kostumiranje plesalca; kostumiranje in maskiranje ♪
  17.      kostumírati  -am nedov. in dov. (ȋ) ukvarjati se z delanjem osnutkov za kostume, kostumsko opremo: inscenirati in kostumirati / kostumirati predstavo kostumírati se oblačiti se v kostum: igralca sta se kostumirala kostumíran -a -o: kostumirani in maskirani igralci ♪
  18.      kózmičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na kozmos, vesoljski: breztežno stanje v kozmičnem prostoru / kozmični faktorji, zakoni / kozmični izstrelki; kozmične rakete / kozmični poleti / kozmična lirika; je pesnik kozmične poezije ♦ astr. kozmično leto čas, ki ga porabi Sonce, da napravi en obhod okoli središča našega zvezdnega sestava; fiz. kozmični žarki najmanjši delci snovi, ki prihajajo iz vesolja na zemljo; druga kozmična hitrost hitrost, ki jo mora doseči kako telo, da lahko zapusti težnostno območje zemlje; prva kozmična hitrost hitrost, ki jo mora doseči telo, da lahko kroži okoli zemlje; geol. kozmični prah delci, ki padajo iz medplanetarnega prostora na zemljo; kozmično obdobje razvojna doba zemlje pred nastankom prve trdne skorje; jur. kozmično pravo pravo o mednarodnih in meddržavnih odnosih v zvezi z dejavnostjo v vesolju // v zvezi kozmična ladja vozilo, namenjeno za vesoljske polete: izstreliti kozmično ladjo; posadka kozmične ladje 2. publ., ekspr. zelo velik, ogromen: človekova oblast nad naravo je dosegla že kozmični obseg; kozmične razdalje, razsežnosti ♪
  19.      kŕčmica  -e ž (r̄) manjšalnica od krčma: ob poti je stala samotna krčmica ♪
  20.      kriminál  -a m (ȃ) 1. nav. ekspr. dejavnost, ki zajema kazniva dejanja: zaiti v kriminal; organiziran kriminal / v državi narašča kriminal / pojav gospodarskega kriminala // ekspr. kaznivo dejanje: prišlo je do kriminala 2. zastar. zapor, ječa: dolgo let je sedel v kriminalu ● pog., ekspr. taka obljuba je naravnost kriminal je zelo slaba, nemogoča, nesprejemljiva ♪
  21.      kriminálec  -lca m (ȃ) nav. ekspr. kdor se ukvarja s kriminalom: postal je kriminalec; kriminalec in črnoborzijanec / zavod za mladoletne kriminalce / ječe so bile polne kriminalcev / gospodarski kriminalec / pravi kriminalec je // storilec navadno hujšega kaznivega dejanja: kriminalec je na begu ♪
  22.      kriminálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kriminalce ali kriminal: raziskovati primere kriminalnega alkoholizma, banditizma / kriminalna organizacija / kriminalna dejanja / v njem se je prebudil kriminalni nagon / kriminalna tehnika ♦ jur. kriminalna statistika // pog., ekspr. zelo slab, nemogoč, nesprejemljiv: njegov nastop je bil kriminalen; hiša je v kriminalnem stanju 2. kriminalističen: kriminalni agent, inšpektor; uslužbenci kriminalne policije 3. ki opisuje, prikazuje dejavnost kriminalcev in kriminalistov: bral je samo kriminalne romane; kriminalna zgodba ♪
  23.      kriminalíst  -a m (ȋ) uslužbenec, ki odkriva, raziskuje in preprečuje kazniva dejanja: primer so proučevali kriminalisti in psihiatri // jur. strokovnjak za kriminalistiko ali kazensko pravo: kriminalisti in civilisti ♪
  24.      kriminalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kriminaliste ali kriminalistiko: kriminalistične metode / dobil je kriminalistično službo / kriminalistični inšpektor; mednarodna kriminalistična policija / inštitut za kriminološke in kriminalistične raziskave ♪
  25.      kriminalístika  -e ž (í) veda o odkrivanju, raziskovanju in preprečevanju kaznivih dejanj: na fakulteti predava kriminalistiko / postal je strokovnjak za mladinsko kriminalistiko // odkrivanje, raziskovanje in preprečevanje kaznivih dejanj: že vrsto let se ukvarja s kriminalistiko ♪

   1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA