Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (11.798-11.822)


  1.      opárnica  -e ž (ȃ) nar. trnat grm z belimi cveti in koščičastimi plodovi; črni trn: ob poti rasteta oparnica in češmin; nabirati oparnice; marmelada iz oparnic ♪
  2.      opásje  -a s (ȃ) knjiž. predel ob pasu telesa: bolečine v opasju / obleka s širokimi rokavi in ozkim opasjem ♪
  3.      opasováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati, nameščati komu pas: opasovati otroka; oblačil in opasoval se je kar med tekom // delati, da je kaj nameščeno okrog pasu: opasovati meč; opasovati si predpasnik 2. knjiž. obdajati, obkrožati: okope so opasovali z žičnimi ovirami / hišo opasuje lesen hodnik; hribovje v polkrogu opasuje ravnino ♪
  4.      opázen  -zna -o prid., opáznejši (á ā) ki se da opaziti: komaj opazen smehljaj; v teh črticah je opazen Cankarjev vpliv; opazna napaka, razlika; raze na izdelku so precej opazne // nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: opazna obleka; rad uporablja opazno besedišče; opazno vedenje ∙ publ. naš tekmovalec je dosegel opazno sedmo mesto zelo dobro opázno prisl.: opazno se oblačiti, vesti; komaj opazno se premikati; njegova naloga je opazno boljša ♪
  5.      opazíti  in opáziti -im dov. (ȋ á ȃ) 1. z gledanjem zaznati: opazil ga je že pri vhodu; nič posebnega nisem opazil na njem; v temi ni mogel opaziti ovire; tak drobec lahko opazimo s prostim očesom; nasproti vozeči avtomobil je prepozno opazil; razpoka se že od daleč opazi // zaznati sploh: opazili so, da zdaj slabše sliši / opazil sem, da pri tem delu nič ne pomenim; z zadovoljstvom je opazila, da sta se pobotala // zaznati, da kaj je, obstaja: opaziti spremembo; opaziti prve znake bolezni; na trgu se že opazi zvišanje cen 2. knjiž. postati pozoren na koga zaradi izrednih uspehov, dela: mladega umetnika so kmalu opazili; želel je, da bi ga opazili in mu dali priznanje / kritiki so pesniško zbirko opazili / na plesu so jo vsi opazili vzbudila je občudovanje zaradi izredne lepote, uglajenega vedenja opazívši zastar.: opazivši, da je sama, je zajokala opážen -a -o: opažen pojav; ko je videl, da je opažen, je stopil bliže; kot slikar je že opažen ♪
  6.      opázka  -e ž (ȃ) 1. krajša, mimogrede izrečena misel, mnenje, ki izraža navadno negativen, odklonilen odnos do česa: opazka leti, meri nanj; ta opazka je bila namenjena prav vam; njena opazka je zadela v živo; delati opazke na račun pomanjkljive organizacije; na vse opazke tovarišev se je samo smejal; duhovita, pikra, ostra, zbadljiva opazka 2. knjiž. opomba: uredništvo je dodalo nekaj opazk / obrobna, podčrtna opazka ● zastar. svojih opazk ni pripovedovala drugim opažanj, vtisov ♪
  7.      opazoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor opazuje: otroci so mislili, da nimajo opazovalca; opazovalcu je postalo takoj jasno, kaj se dogaja; opazovalec narave, življenja; slika je pritegnila pozornost opazovalcev; s stališča opazovalca je predmet na levi strani; stal je, kakor da je neprizadet opazovalec / ta pisatelj je dober opazovalec 2. kdor je določen, da z opazovanjem ugotavlja položaj, stanje česa: Organizacija združenih narodov je poslala na mejo svoje opazovalce; straže in opazovalce so postavili na pregledna mesta / diplomatski, politični opazovalci; konference se je udeležil kot opazovalec brez pravice posegati v njen potek ♪
  8.      opazoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na opazovanje: opazovalna doba; opazovalna lina / opazovalna naprava; opazovalno letalo / opazovalni oddelek; opremiti opazovalno postajo; opazovalna točka / opazovalna služba / opazovalni dar ♦ navt. (opazovalni) koš majhna zavarovana ploščad na jamboru ♪
  9.      opazovánje  -a s (ȃ) glagolnik od opazovati: opazovanje narave, zvezd; opazovanje položaja na bojišču; opazovanje samega sebe; opazovanje z mikroskopom; dar za opazovanje / to odkritje je bilo rezultat dolgoletnih opazovanj / meteorološka opazovanja ♦ med. poslati bolnika na opazovanje ♪
  10.      opazováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z gledanjem zaznavati: obstal je in ga opazoval; opazovati izložbe, mimoidoče; opazovati koga pri delu; boječe je opazoval tujca / nepremično, radovedno, ekspr. napeto opazovati; izpod čela, od strani opazovati kaj; opazovali so ju z začudenjem / ta pisatelj zna dobro opazovati // zaznavati sploh: z žalostjo je opazoval, kako izginjajo ljudski običaji 2. gledati kaj načrtno, z določenim namenom: opazovati naravne pojave, zvezde; opazovati pod, z mikroskopom; natančno opazovati / bolnika že dalj časa opazujejo; sumljiv je, zato ga opazujejo / lovec opazuje divjad / opazovati vreme opazováje: opazovaje naravne pojave, je prišel do teh dognanj opazujóč -a -e: pazljivo opazujoč okolico, se je četa premikala dalje; opazujoč pogled opazován -a -o: opazovan predmet; biti opazovan; opazovana oseba; čutila se je opazovano ♪
  11.      opáž  tudi opàž -áža m (ȃ; ȁ á) 1. kar se namesti, pritrdi na določeno površino za zaščito, olepšanje: popraviti opaž pri svinjaku; zavarovati cevi z opažem; lesen opaž; opaž iz slame; knjižnica z opažem iz orehovine / stenski, stropni opaž 2. grad. priprava, navadno iz desk, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: narediti, odstraniti, tesati opaž; za betoniranje loka pri mostu so postavili jeklen opaž / drsni opaž; izgubljeni opaž navadno iz izolacijskega materiala, ki po betoniranju ostane kot del objekta; premični opaž ♪
  12.      opêči  opêčem dov., tudi opekó; opêci opecíte; opékel opêkla (é) 1. narediti, da je kaj na površini pečeno: meso opečemo, da dobi lepo skorjico; opeči papriko na štedilnikovi plošči; zrezke na hitro opeči / opeči kruhove rezine 2. nekoliko speči: meso je takoj opekla, da se ne bi pokvarilo 3. poškodovati kožo, tkivo z ognjem, električnim tokom, vročo ali jedko tekočino: po nesreči je opekla otroka; opeči s kropom, razbeljenim železom; brezoseb. mater je tako opeklo, da je umrla za ranami; opeči se z likalnikom; opeči si prste / koprive so jo opekle; sonce ga je opeklo ∙ pog., ekspr. pri tem si boš opekel prste doživel boš neuspeh 4. star. speči: za gostijo je opekel teleta opéči se pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: pusti to stvar, da se ne opečeš; opeči se pri kupčiji; že več se jih je opeklo pri njej opečèn -êna -o: opečen hrbet; biti opečen po rokah; opečene kruhove rezine; lepo opečena teletina ♪
  13.      opéniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zmočiti s peno: s pivom je openil brke opénjen -a -o: z milom openjen obraz; openjene ustnice ♪
  14.      opénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. s pripenjanjem, pritrjevanjem delati, da je kaj na (vsej) površini, zlasti za olepšanje: openjati stene z blagom, usnjem 2. dajati, nameščati okrog česa: openjati hlode z verigami in jih vleči 3. knjiž. prekrivati, obdajati: zidove openja gost bršljan; kratka rokava ji ljubko openjata nadlakti / štrleče ličnice ji je openjala ohlapna koža ♪
  15.      opentljáti  -ám tudi opéntljati -am dov. (á ȃ; ẹ̑) okrasiti s pentljami: opentljati konje opentlján tudi opéntljan -a -o: opentljan konj; ekspr. klobuk je imel opentljan s pisanimi trakovi ♪
  16.      ópera  -e ž (ọ̑) 1. odrsko glasbeno delo s petim besedilom in instrumentalno spremljavo: napisati opero; skladatelj oper; arija iz Verdijeve opere Traviata; libreto za opero / poslušati opero; radijska izvedba opere ♦ muz. jazz opera pisana v stilu jazza; komična opera z zabavno, veselo vsebino; resna opera 2. poslopje (osrednjega) opernega gledališča: opera je bila popolnoma zasedena; obnavljati opero / sopranistka ljubljanske Opere; gostovanje zagrebške Opere ansambla, igralcev ♪
  17.      ópera búffa  ópere búffe [bufa] ž (ọ̑-ȗ) muz. komična opera 18. stoletja ♪
  18.      operácija  -e ž (á) 1. zdravniško dejanje z namenom odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek ali vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa: operacija traja že pet ur; operacija je uspela; narediti, opraviti operacijo; pacient je operacijo dobro prestal; asistirati pri operaciji; težka operacija; operacija dvanajsternika, slepiča / lepotna operacija; plastična operacija z namenom operativno obnoviti poškodovano, iznakaženo tkivo ali del telesa / pog. si že šel na operacijo si se že dal operirati 2. voj., navadno s prilastkom delovanje večjega števila oboroženih sil z namenom zavzeti večje ozemlje ali uničiti večje število nasprotnikovih sil: operacija poteka ob meji; izvesti, spremljati, voditi operacijo; ustaviti vojaške operacije / očiščevalna, padalska operacija 3. navadno s prilastkom skupek med seboj povezanih del v okviru celote: združiti več delovnih operacij; novi tip pralnega stroja ima štirinajst operacij; poznati zaporedje operacij pri stroju 4. nav. mn., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža opravljanje, izvajanje dejavnosti, kot jo določa prilastek: finančne, kreditne, trgovinske operacije; takih miselnih operacij ni več zmožen / publ. prišlo je do zastoja pristaniških operacij del v zvezi z razkladanjem, nakladanjem ◊ filoz. logična operacija postopek pri proučevanju, ki upošteva zakon logike; mat. računska operacija postopek, po katerem dobimo iz enega ali več danih števil novo število; seštevanje in odštevanje sta nasprotni računski operaciji; med. aseptična operacija; indikacija za operacijo ♪
  19.      operacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na operacijo: a) operacijski instrumenti / operacijska dvorana, miza / operacijska rana b) operacijski načrt / operacijsko področje ◊ mat. operacijski znak; operacijsko raziskovanje panoga ekonomske znanosti, ki uporablja matematične metode; voj. operacijske raziskave raziskave o potrebnem orožju in moštvu za preboj določene fronte ♪
  20.      operatêr  -ja m (ȇ) 1. zdravnik, ki operira: operater je svoje delo dobro opravil; je izvrsten operater; dela kot operater na kliniki 2. kdor dela s kakimi napravami ali nadzoruje njihovo delovanje: operater je moral projicirati film še enkrat; razpisati delovno mesto operaterja / filmski, radijski, tonski operater; operater snemalec; operater pri mehanografskem stroju ♪
  21.      operatíva  -e ž (ȋ) publ. dejavnost, zlasti gospodarska, ki se ukvarja s praktičnimi, neposrednimi deli: vzgajati kadre za operativo in znanstveno delo; delati v operativi; inženir s prakso v operativi / izvozna, nabavna, prodajna operativa // oddelek, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: šef, vodja operative / ta odsek ceste je skupaj z gradbeno operativo gradila mladina gradbenimi delavci ♪
  22.      operatívec  -vca m (ȋ) žarg. delavec, ki se ukvarja s praktičnimi, neposrednimi deli: zaposlen je kot operativec v termocentrali; narašča potreba po šolanem kadru, število operativcev pa se zmanjšuje ♪
  23.      operátor  -ja m (ȃ) kdor dela s kakimi napravami ali nadzoruje njihovo delovanje; operater: za delo pri tem stroju so potrebni trije operatorji; operator pri mehanografskem stroju ◊ mat. logični operator predpis, ki dani količini določi neko količino ♪
  24.      operíranec  -nca m (ȋ) kdor je bil operiran: dati operirancu pomirjevalno sredstvo; skrbeti za operirance ♪
  25.      operírati  -am nedov. (ȋ) 1. nedov. in dov. z zdravniškim dejanjem odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek ali vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa: dati se operirati; operiral ga je primarij; ponesrečenca so že operirali / operirati oko, pljuča; operirali so ga na prostati / operirati bulo, kilo, slepič 2. voj. opravljati vojaške operacije: bombniki in lovci so operirali skupaj s kopenskimi silami; brigada je v tistem času operirala na Gorenjskem 3. publ. delovati, nastopati: njihova mornarica operira že na vseh svetovnih morjih; kot borzni agent je operiral v večjih mestih države 4. publ., z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža, da je dejavnost osebka v zvezi s tem, kar izraža samostalnik: banke operirajo z denarjem vlagateljev; operirati s stvarnim gradivom / umetnik operira z barvo, obliko / operirati s številkami / režiser mora pri snemanju operirati z montažerjem sodelovati; v svoji razpravi operira s predzgodovinskimi vplivi jih upošteva, navaja 5. ekspr. uporabljati: rad operira z abstraktnimi pojmi, tujkami; kot govornik operira s frazami operíran -a -o: operirani bolnik; jutri bo operiran; operirana noga še vedno boli; sam.: operirani se dobro počuti ♪

   11.673 11.698 11.723 11.748 11.773 11.798 11.823 11.848 11.873 11.898  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA