Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (1.176-1.200)



  1.      kloroforrati  -am dov. in nedov. () med., vet. omamiti s kloroformom: kloroformirati ranjenca; pren., knjiž. morali so kloroformirati njegovo nezaupnost kloroforran -a -o: kloroformirano mazilo mazilo, ki vsebuje kloroform
  2.      ksati se  -am se nedov. () nar. cmeriti se, kisati se: spet se kmisa, nekaj mu ni prav
  3.      koloja  -e ž () nar. vzhodnoštajersko sled, ki jo zapusti kolo vozila; kolesnica: v razmočenih tleh je bilo videti cikcakaste kolomije
  4.      ko  -ja m () star. trgovski pomočnik, prodajalec: komi v delikatesni trgovini / uči se za komija
  5.      kocije  -cij ž mn.) pri starih Rimljanih skupščina, zbor državljanov, vojakov
  6.      mičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na komiko: komični konflikt v komediji temelji na zamenjavi oseb; navadno igra komične vloge / je izrazit komični talent ♦ muz. komična opera opera z zabavno, veselo vsebino 2. ki vzbuja smeh, smešen: komična ljubezenska pustolovščina; njegovo ravnanje je komično / znajti se v komičnem položaju 3. redko šaljiv, humorističen: nova številka komičnega lista; komične in satirične pesmi mično prisl.: učinkuje prav komično; sam.: povedati kaj komičnega
  7.      mičnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost komičnega: komičnost je po režiserjevi krivdi zbledela / komičnost dogodka
  8.      kojevski  -a -o prid. () nanašajoč se na komije: komijevska zgovornost / ekspr. sprejel jih je s komijevskimi pokloni
  9.      mik  -a m (ọ́) 1. kdor poklicno zabava gledalce, zlasti z mimiko, govorjenjem: v prvi točki bo nastopil znan komik; televizijski komik / ekspr. vse življenje je bil velik komik 2. igralec, ki igra komične vloge: gledališče je dobilo dobrega komika; komik in traged
  10.      mika  -e ž (ọ́) kar vzbuja smeh: komika filma temelji na nesporazumih; imeti smisel za komiko ♦ gled. karakterna komika; situacijska komika
  11.      komilitón  -a m (ọ̑) knjiž., redko sobojevnik, tovariš: komilitoni iz kasarne so se mu posmehovali / kot študent je bil med svojimi komilitoni zelo cenjen
  12.      kominfórm  -a m (ọ́) informbiro: spor s kominformom
  13.      kominforst  -a m () redko pristaš politike informbiroja: prizadevanja kominformistov
  14.      kominforstičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kominformizem: kominformistična politika / nastopil je proti kominformistični praksi
  15.      kominforzem  -zma m () polit. ideologija, politika informbiroja: boj proti kominformizmu
  16.      kominfórmovec  -vca m (ọ́) žarg. pristaš politike informbiroja: iredentisti in kominformovci
  17.      kominfórmovski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kominformiste ali kominform: kominformovska propaganda; kominformovska resolucija / kominformovska obrekovanja Jugoslavije
  18.      kominfórmski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kominformiste ali kominform: kominformske države / razsežnost kominformskega spora
  19.      komintêrna  -e ž () zgod., kratica Komunistična internacionala: kongres kominterne; odnos kominterne do nekaterih komunističnih partij
  20.      komintêrnski  -a -o () pridevnik od kominterna: kominternski voditelji
  21.      kos  -a m () nekdaj vojaški kruh kiselkastega okusa: jesti komis; oskrbeli so se s komisom in suhim mesom / kos komisa / ekspr. ves mesec je živel ob komisu in vodi ∙ star. to je bilo takrat, ko sem še komis glodal ko sem bil pri vojakih
  22.      komisár  -ja m (á) 1. v nekaterih državah višji uslužbenec za opravljanje posebnih nalog, ki ga navadno imenuje vlada: veleposlanikov obisk pri vladnem komisarju / imenovan je za komisarja / policijski komisar šef policije / ljudski komisar v Sovjetski zvezi, do 1946 visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave; visoki komisar Organizacije združenih narodov za begunce ♦ jur. civilni ali visoki komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja 2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 oficir, ki skrbi zlasti za politično in moralno področje in kadrovska vprašanja v vojaški enoti: tujca sta zasliševala komandant in komisar / štab brigade ga je imenoval za političnega komisarja / komisar bataljona
  23.      komisariát  -a m () v nekaterih državah urad komisarja: iti na komisariat / zglasiti se mora na policijskem komisariatu; komisariat za preskrbo / ljudski komisariat v Sovjetski zvezi, do 1946 najvišji organ državne uprave
  24.      komisárka  -e ž (á) ženska oblika od komisar 2: postala je komisarka / bataljonska komisarka
  25.      komisárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na komisarje: komisarska oblast; dobil je komisarska pooblastila / komisarska uprava

   1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA