Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (1.151-1.175)


  1.      karbamíd  -a m (ȋ) kem. brezbarvna kristalna snov, ki je v seču; sečnina: umetno pridobivati karbamid; uporabljati karbamid za umetna gnojila ♪
  2.      karmín  -a m (ȋ) 1. kem. rdeče barvilo iz košeniljke: uporabljati karmin za barvanje živil 2. knjiž. modrikasto rdeča barva: karmin njenih lic ♪
  3.      karmína  in kármina -e ž (ȋ; ȃ) nav. mn., nar. pogrebščina: pripraviti karmine ♪
  4.      karmínast  -a -o prid. (ȋ) knjiž. po barvi podoben karminu: karminasto krilo / cvet karminaste barve karmínasto prisl.: karminasto rdeči oblaki ♪
  5.      karmínski  -a -o (ȋ) pridevnik od karmin: karminska barva ♪
  6.      kašmír  -ja in -a tudi kášmir -ja in -a m (ȋ; ȃ) tekst. mehka tkanina iz dlak kašmirske koze: ruta iz dragocenega kašmirja // zelo mehka tkanina, navadno iz volne ali svile: izdelovati kašmir / obleka iz kašmirja ♪
  7.      kašmírka  -e ž (ȋ) koza z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz osrednje Azije: gojiti kašmirke zaradi volne ♪
  8.      kašmírski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kašmir: kašmirska tkanina / kašmirska volna dlaka kašmirske koze ● kašmirska koza koza z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz osrednje Azije ◊ tekst. kašmirski šal zelo mehek šal, sešit iz majhnih pletenih krpic iz kašmirske volne ♪
  9.      kémičarka  -e ž (ẹ́) strokovnjakinja za kemijo: zaposlena je kot kemičarka v tekstilni tovarni ♪
  10.      kémičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na lastnosti in spremembe snovi: kemičen pojav; kemična sestava tal, vode; kemična zgradba; fizikalne in kemične spremembe / kemične lastnosti snovi / kemična energija / kemično gnojilo; kemična sredstva / kemična industrija, tovarna / kemični svinčnik svinčnik s kroglico in cevko, napolnjeno s posebnim barvilom; kemično črnilo / kemična čistilnica ♦ kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kemični element snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; element; kemični proces proces, pri katerem se spremeni kemična sestava snovi; kemična prvina snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; prvina; (kemična) reakcija reakcija, pri kateri se snov bistveno spremeni // kemijski: kemični inštitut; kemični laboratorij; varuh kemične zbirke / pog. kemični inženir inženir kemije kémično prisl.: kemično čistiti; kemično razstaviti; kemično aktiven; kemično čista snov snov brez kakršnihkoli primesi ♪
  11.      kemigráf  -a m (ȃ) tisk. izdelovalec klišejev: litograf in kemigraf ♪
  12.      kemigrafíja  -e ž (ȋ) 1. tisk. obdelava cinkove plošče ali drugega materiala z jedkimi kemikalijami, da nastane kliše 2. um. grafična tehnika, pri kateri se risba na cinkovo ploščo odtiskuje s ploskim tiskom: razvoj kemigrafije ♪
  13.      kemíja  -e ž (ȋ) veda o lastnostih in spremembah snovi: uporabna kemija / jedrska, nuklearna kemija / fizikalna kemija ki proučuje fizikalne pojave pri kemičnih reakcijah; fiziološka kemija ki raziskuje kemične procese v organizmih; forenzična kemija ki se ukvarja z dokazovanjem zastrupitev / študira fiziko in kemijo; inženir, profesor kemije ♦ kem. analitična kemija ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; anorganska ki proučuje anorganske, organska kemija ki proučuje organske spojine ♪
  14.      kemíjski  tudi kémijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́) nanašajoč se na kemijo: kemijski inštitut; kemijski laboratorij / kemijski tehnik / kemijske razlage ♦ kem. kemijska kinetika fizikalna kemija, ki proučuje pogoje in potek kakega procesa // kemičen: fizikalne in kemijske lastnosti snovi / kemijska energija; kemijska reakcija ♪
  15.      kémik  -a m (ẹ́) strokovnjak za kemijo: industrijski, kmetijski kemik; kemik za organsko kemijo; fiziki in kemiki / pog. kemik iz drugega letnika slušatelj kemije ♪
  16.      kemikálija  -e ž (á) nav. mn., kem. kemična spojina, ki se uporablja za kemične reakcije: nekatere snovi so obstojne proti kemikalijam ♪
  17.      kémiluminiscénca  tudi kémiluminescénca -e ž (ẹ̑-ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe kot posledica kemične reakcije ♪
  18.      kemizácija  -e ž (á) vsestransko izkoriščanje izsledkov kemije v industriji, poljedelstvu: kemizacija narodnega gospodarstva; mehanizacija in kemizacija ♪
  19.      kemízem  -zma m (ȋ) kem. kemična sestava česa: masti in olja so po svojem kemizmu spojine glicerina in raznih organskih kislin; kemizem tal; kemizem zemljišča // kemični procesi: kemizem v človeškem in živalskem telesu ♪
  20.      kémoluminiscénca  tudi kémoluminescénca -e ž (ẹ̑-ẹ̑) fiz. kemiluminiscenca ♪
  21.      kerámičarka  -e ž (á) izdelovalka predmetov iz žgane gline: je spretna keramičarka ♪
  22.      kerámičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na keramike ali keramiko: keramični delavci; keramična industrija / keramična barva; (keramične) ploščice / keramični predmeti keramika ♪
  23.      kerámik  -a m (á) izdelovalec predmetov iz žgane gline: keramiki in steklarji ♪
  24.      kerámika  -e ž (á) izdelki iz žgane gline: izdeluje keramiko; fina, groba keramika; keramika, okrašena z rastlinskimi motivi; grafike in keramike / dekorativna keramika ♦ um. dipilonska keramika z geometrično stiliziranimi liki // izdelovanje takih izdelkov: ukvarja se s keramiko ♪
  25.      klóramín  -a m (ọ̑-ȋ) kem. organska snov, ki se uporablja zlasti za razkuževanje in razbarvanje ♪

   1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA