Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (10.548-10.572)


  1.      nèprepričeválen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) knjiž. neprepričljiv: neprepričevalen dokaz / monolog v drami je neprepričevalen nèprepričeválno prisl.: njegove besede so zvenele neprepričevalno ♪
  2.      nèpreračunljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki ni preračunljiv: nepreračunljiva vrednost; v denarju nepreračunljive dobrine / to je odkrit, nepreračunljiv človek 2. katerega dejanje, ravnanje, zlasti v določenem položaju, se ne da predvideti: nanjo se ni mogoče zanesti, je preveč nepreračunljiva // knjiž. nepredvidljiv: nepreračunljive posledice; nepreračunljivo vreme 3. knjiž. nepremišljen, lahkomiseln: nepreračunljiv sklep; nepreračunljiva beseda, obljuba ♪
  3.      nèpreskrbljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni preskrbljen: pomagati nepreskrbljenim družinam / ima štiri nepreskrbljene otroke otroke, ki se še ne morejo sami preživljati, vzdrževati ♪
  4.      nèprespán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni prespan: biti bled in neprespan; lačni in neprespani so se vojaki s težavo pomikali naprej / ozrl se je vanjo z neprespanimi očmi / poznale so se mu neprespane noči ♪
  5.      nèprespánost  -i ž (ȅ-á) stanje neprespanega človeka: pri delu se je boril z neprespanostjo / od utrujenosti in neprespanosti je imel temne lise pod očmi ♪
  6.      nèpreštéven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki se ne da prešteti: nepreštevne zvezde / ekspr. park je bil prepreden z nepreštevnimi stezicami številnimi ♪
  7.      nèpretéhtan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) nepremišljen: žal mu je bilo, da je izrekel tiste nepretehtane besede / nepretehtana stališča ♪
  8.      nèpreudárnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nepreudarnega človeka: nepremišljenost in nepreudarnost ♪
  9.      nèprevedljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neprevedljivega: na končni izbor je vplivala prevedljivost in neprevedljivost pesmi ♪
  10.      nèprevíden  -a -o prid. (ȅ-ȋ) zastar. nepričakovan, nepredviden: neprevideni dogodki ◊ rel. umrl je nepreviden brez zakramentov za umirajoče ♪
  11.      neprídipràv  -áva m (ȋ-ȁ ȋ-ȃ) 1. evfem. malovreden, ničvreden človek, navadno mlajši: trije nepridipravi so vlamljali v avtomobile; osumili so že znanega nepridiprava; tolpa mladih nepridipravov 2. ekspr. nagajiv, poreden otrok: vsi trije fantički so pravi nepridipravi / kot nagovor kaj si spet storil, ti nepridiprav ♪
  12.      nèprídoven  -vna -o prid. (ȅ-í) star. malo vreden, nekoristen: končajva to nepridovno govorjenje / nepridovna novica slaba, neprijetna / pusti pri miru te nepridovne ljudi malovredne, ničvredne ♪
  13.      nèprijázen  -zna -o prid., nèprijáznejši (ȅ-á ȅ-ā) 1. ki mu manjka prijaznosti: neprijazna ženska; prodajalka je redkobesedna in neprijazna do kupcev; bil je zelo neprijazen z njo / neprijazen pogled; neprijazne besede // ekspr. neprijeten, pust: kraj se mu je zdel zelo neprijazen; stara, neprijazna hiša; bilo je neprijazno vreme / neprijazen veter hladen, mrzel / vztrajali so kljub neprijaznim razmeram težavnim 2. zastar., z dajalnikom sovražen, nasproten: neprijazni mu ljudje so se veselili njegovega neuspeha; sosed mi je neprijazen nèprijázno prisl.: neprijazno se držati, gledati, odgovoriti ♪
  14.      nèprijéten  -tna -o prid., nèprijétnejši (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni prijeten: začutil je neprijeten hlad; neprijeten veter; neprijetna pokrajina / ima zelo neprijeten občutek / evfem. ima neprijetne slutnje slabe / neprijeten okus, vonj // z dajalnikom ki ne ugaja, ni všeč: te besede so mu neprijetne / njegovo izražanje mu je bilo neprijetno 2. ki povzroča zadrego, napetost: čaka ga precej neprijeten pogovor; v zelo neprijetnem položaju je; reševal je neprijetne stvari, zadeve 3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti: neprijeten človek, kolega / ima precej neprijetnih lastnosti nèprijétno prislov od neprijeten: neprijetno dišati; neprijetno vplivati na kaj // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodje, zadrego: neprijetno mi je bilo, ko sem ga srečal; sam.: narediti kaj neprijetnega ♪
  15.      nèprikrítost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neprikritega: neprikritost besed, misli ♪
  16.      neprílika  -e ž (í) nav. mn., knjiž. neprijetnost, težava: delati, povzročiti neprilike; s sinom ima neprilike; pomagati si iz neprilik; priti v neprilike; bili so v denarnih neprilikah; to delo je združeno z več neprilikami // publ., v zvezi vremenske neprilike slabo, neugodno vreme: izlet so odpovedali zaradi vremenskih neprilik / biti odporen proti vremenskim neprilikam ● ekspr. to pesem je prepeval ob vsaki priliki in nepriliki če je bilo primerno ali ne ♪
  17.      nèpriméren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni primeren: prišel je ob neprimernem času; to je neprimeren izraz; njegova pripomba je bila neprimerna / evfem. ima neprimerno stanovanje slabo / evfem. neprimerno govorjenje, vedenje nespodobno / kot opozorilo za otroke je film neprimeren // publ. ki ni v skladu z veljavnimi predpisi: s ceste je zdrsnil zaradi neprimerne hitrosti / zapleniti neprimerna živila 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: s tem so dokazali neprimerno požrtvovalnost nèprimérno prisl.: neprimerno govoriti, se vesti; lahko bi pridelali neprimerno več ♪
  18.      nèprimerljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da primerjati: podatki so bili med seboj neprimerljivi; vtis južnjaškega mesta je s severnjaškim neprimerljiv 2. ekspr. ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: neprimerljiv domislek / v opisovanju značajev je avtor neprimerljiv 3. ekspr. zelo velik: neprimerljiva lepota / njena pomoč je bila neprimerljiva nèprimerljívo prisl.: neprimerljivo razlagati; neprimerljivo lep ♪
  19.      nèprisében  -bna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki ni priseben: včasih je bila neprisebna / gledala je vanj z neprisebnimi očmi // knjiž. nezavesten: bolnik je še vedno nepriseben nèprisébno prisl.: neprisebno odgovarjati; neprisebno strmeti v koga ♪
  20.      nèprisíljenost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neprisiljenega: neprisiljenost njegovega vedenja je vsem ugajala; občudovali so neprisiljenost kretenj / te pesmi so znane po svoji neprisiljenosti / hlinil je živahnost in neprisiljenost ♪
  21.      nèpristópen  tudi nèpristôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) 1. ki ni pristopen: nepristopen kraj; s te strani je ledenik nepristopen / knjiž. celo za najnedolžnejšo šalo je nepristopna nedovzetna 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi; nedostopen: tog, nepristopen človek; vedeli so, da je nepristopen ♪
  22.      nèprizadét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni prizadet: ob materini smrti je bil videti neprizadet; predavatelj je bil ob mrmranju poslušalcev neprizadet ni bil vznemirjen / neprizadet opazovalec bi stvar drugače presojal opazovalec, ki se ga stvar ne tiče / pri branju njegovih pesmi je ostal hladen, neprizadet / do problema kaže neprizadet odnos / pri potresu je bilo neprizadetih samo nekaj hiš nepoškodovanih; prebivalce so oskrbovali s hrano pri bombardiranju neprizadeti sosedje neoškodovani nèprizadéto prisl.: govoril je mirno, neprizadeto; neprizadeto opazovati ♪
  23.      nèprizadétost  -i ž (ȅ-ẹ̑) stanje neprizadetega človeka: njena neprizadetost ob njegovi žalosti ga je bolela; za navidezno neprizadetostjo se je skrivala vznemirjenost / motila jih je njegova neprizadetost za stvar, ki se je njim zdela tako pomembna; opazovala ga je s hladno neprizadetostjo ♪
  24.      nèproblemátičen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki je brez problemov: njegovi liki so notranje neproblematični in zato človeško nezanimivi / tekst je preprost, neproblematičen jasen, razumljiv / publ. koncentracija alkohola v krvi pod to mejo je neproblematična nenevarna, neškodljiva ♪
  25.      nèprodíren  -rna -o prid. (ȅ-ȋ) neprediren: neprodirna džungla / neprodirna megla ∙ knjiž., redko neprodirna zamisel neprodorna, nedomiselna ♪

   10.423 10.448 10.473 10.498 10.523 10.548 10.573 10.598 10.623 10.648  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA