Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mi (1.026-1.050)


  1.      homilétičen  -čna -o (ẹ́) pridevnik od homiletika: homiletične vaje ♪
  2.      homilétika  -e ž (ẹ́) rel. nauk o cerkvenem govorništvu: profesor homiletike ♪
  3.      homilíja  tudi homílija -e ž (ȋ; í) rel. govor z razlago svetopisemskega besedila: nedeljska homilija ♪
  4.      hominíd  -a m (ȋ) nav. mn., antr. človek in človekovi predniki ter njegovi izumrli najožji sorodniki; človečnjak ♪
  5.      hromílen  -lna -o prid. (ȋ) ki hromi: hromilni strupi ♪
  6.      hromílo  -a s (í) med. snov, ki povzroča hromenje: odkrili so, da je v tem rastlinskem soku hromilo ♪
  7.      hromítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od hromiti ali hrometi: povzročiti hromitev / hromitev volje ♪
  8.      hromíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj hromo: čutil je, kako mu strup hromi ude 2. povzročati, da kdo ne more normalno opravljati dela: stari je vedno manj pomagal pri delu, ker ga je hromil revmatizem / brezdelje prejšnjih dni ga je še zdaj hromilo; pren. ta dejstva hromijo voljo do dela // ekspr. zelo ovirati, oteževati: promet je hromila tudi močna burja hromèč -éča -e: hromeča groza ♪
  9.      humíden  -dna -o prid. (ȋ) agr., geogr. pri katerem padavine presegajo izhlapevanje, vlažen: humidna klima; humidna pokrajina / kolobarjenje v humidnih proizvodnih razmerah ♪
  10.      humificírati se  -am se nedov. in dov. (ȋ) agr. spreminjati se v humus: listje se humificira ♪
  11.      humifikácija  -e ž (á) agr. spreminjanje v humus: humifikacija listja ♪
  12.      humínski  -a -o prid. (ȋ) agr. ki nastane pri humifikaciji: huminska snov / huminske kisline ♪
  13.      humizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) agr. bogatiti tla s humusom: humizirati peščena tla humizíran -a -o: humizirana mivka ♪
  14.      iluminácija  -e ž (á) 1. knjiž. dekorativna, slavnostna razsvetljava: iluminacija glavnega mesta za praznik / rakete za iluminacijo // razsvetljava sploh: izboljšati iluminacijo ulic 2. um., v srednjem veku slikarski okras rokopisa: iluminacija kodeksov ♪
  15.      iluminát  -a m (ȃ) knjiž., redko razsvetljenec, prosvetljenec: tudi on je bil iluminat ♦ zgod. pripadnik prostozidarstvu podobnega gibanja, ki je bilo zlasti razvito v 17. in 18. stoletju ♪
  16.      iluminátor  -ja m (ȃ) um., v srednjem veku kdor slikarsko krasi rokopis: iluminator antifonarija ◊ teh. okno na vesoljski ladji ali batiskafu za opazovanje zunanjega prostora, okolja ♪
  17.      iluminatóren  -rna -o prid. (ọ̑) um. iluminatorski: iluminatorni okras listine ♪
  18.      iluminátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na iluminatorje ali iluminacijo: te inicialke so narejene v isti iluminatorski šoli / iluminatorska umetnost ♪
  19.      iluminírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. dekorativno, slavnostno razsvetliti: iluminirati mesto 2. um., v srednjem veku slikarsko okrasiti rokopis: iluminirati kodeks iluminíran -a -o: iluminirana knjiga; vse obrežje je bilo iluminirano ♪
  20.      imidž  -a tudi image imagea [ímidž] m (ȋ) žarg. videz, zunanja podoba, ustvarjena zlasti z načinom oblačenja, vedenja: skrbeti za svoj imidž ♪
  21.      imigrácija  -e ž (á) knjiž. priseljevanje: nekatere države omejujejo imigracijo / imigracija delavcev v industrijsko razvite države ♪
  22.      imigránt  -a m (ā á) knjiž., redko priseljenec: število imigrantov v Ameriki se je povečalo ♪
  23.      imigrántski  -a -o prid. (ā) knjiž., redko priseljenski: imigrantski problemi ♪
  24.      imigrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž., redko priseliti se: že njegov oče je imigriral v Kanado ♪
  25.      iminénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. neposreden, bližnji: iminentna nevarnost ♪

   901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA