Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mezon (2)

1.      mezón  -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec, ki ima maso večjo od elektrona in manjšo od protona: odkritje mezona; nevtroni, protoni in mezoni ♪
2.      pión  -a m (ọ̑) fiz. najlažji mezon: pozitivni in negativni pion ◊ šah. kmet ♪