Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

metier (3)

1.      métier  -a tudi metje -ja [metjé -ja] m (ẹ̑) publ. 1. pridobljene izkušnje, ki se kažejo v veliki tehnični usposobljenosti za kako delo: ima métier, ne pa ustvarjalne nadarjenosti; kiparski métier mu je bil zelo dognan // način, tehnika dela, ustvarjanja: izbrani dramski métier mu omogoča učinkovito izpoved; njegov métier je izdelan, sproščen 2. delo, obrt, posel: svoj métier sta opravljala pod raznimi imeni; zna svoj métier ♪
2.      métierski  tudi metjejski -a -o [metjéjs-] prid. (ẹ̑) publ. tehničen, obrtniški: odpraviti métierske spodrsljaje; idejne, estetske in métierske kvalitete filma / to je métiersko diletantstvo métiersko tudi metjejsko prisl.: to je tudi métiersko popolnoma zanič ♪
3.      metje  gl. métier ♪