Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
meti (2716)
- méti mánem nedov., nam. mét in mèt (ẹ́ á) 1. premikati prste, dlan sem in tja po površini kakega dela telesa in pri tem močneje pritiskati: mati je mela otroku premrle roke; od veselja si meti roke / še ves zaspan si je mel oči / mel je s palcem in kazalcem, češ dajte denar / v eni roki je mel klobuk, v drugi pa denar / s prsti je mel tkanino, ki jo je mislil kupiti ugotavljal njene lastnosti, otipaval // premikati prste, dlan sem in tja in pri tem pritiskati, da se kaj med njimi zmečka, stisne: meti bilko, list / meti klas v dlaneh 2. redko drobiti, treti: meti sol v možnarju ● ekspr. trgovci, uradniki so si meli roke so bili zadovoljni, veseli ◊ agr. meti proso ločevati zrna prosa od latov s stopanjem po njih ♪
- métier -a tudi metje -ja [metjé -ja] m (ẹ̑) publ. 1. pridobljene izkušnje, ki se kažejo v veliki tehnični usposobljenosti za kako delo: ima métier, ne pa ustvarjalne nadarjenosti; kiparski métier mu je bil zelo dognan // način, tehnika dela, ustvarjanja: izbrani dramski métier mu omogoča učinkovito izpoved; njegov métier je izdelan, sproščen 2. delo, obrt, posel: svoj métier sta opravljala pod raznimi imeni; zna svoj métier ♪
- métierski tudi metjejski -a -o [metjéjs-] prid. (ẹ̑) publ. tehničen, obrtniški: odpraviti métierske spodrsljaje; idejne, estetske in métierske kvalitete filma / to je métiersko diletantstvo métiersko tudi metjejsko prisl.: to je tudi métiersko popolnoma zanič ♪
- metíl... prvi del zloženk (ȋ) kem. nanašajoč se na enovalentni radikal, izveden iz metana z odvzemom enega atoma vodika: metilbromid, metilceluloza ♪
- metílalkohól -a m (ȋ-ọ̑) kem. najenostavnejši alkohol ♪
- metilén -a m (ẹ̑) kem. dvovalentni radikal, izveden iz metana z odvzemom dveh atomov vodika ♪
- metílen -lna -o prid. (ȋ) kem., v zvezah: metilni alkohol metanol, metilalkohol; metilna skupina enovalentni radikal, izveden iz metana z odvzemom enega atoma vodika ♪
- metilén... prvi del zloženk (ẹ̑) kem. nanašajoč se na dvovalentni radikal, izveden iz metana z odvzemom dveh atomov vodika: metilenjodid, metilenklorid ♪
- metilénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na metilen: metilenska skupina / metilensko modrilo obstojno modro barvilo za barvanje mikrobov, tkanin ♪
- metílj -a m (ȋ í) nestrok. v žolčevodu ovc in goveda živeči zajedavec, ki povzroča huda obolenja jeter, strok. (veliki) metljaj: ličinke metilja ♪
- metíljav -a -o prid. (í) vet. metljav: metiljavo govedo ♪
- metíljavost -i ž (í) vet. metljavost: živinozdravnik je ugotovil metiljavost ♪
- métin -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na meto: metini listi / metin čaj / metina potica ♪
- metíranje -a s (ȋ) glagolnik od metirati: stavljenje in metiranje je končano; napaka pri metiranju ♪
- metírati -am nedov. (ȋ) tisk. urejati, razvrščati stolpce stavka (v strani), lomiti: osmo stran je on metiral metíran -a -o: članek je napačno metiran ♪
- ametíst -a m (ȋ) poldrag kamen vijoličaste barve: ametist se lesketa; ogrlica z velikim ametistom ♪
- ametísten -tna -o prid. (ȋ) 1. ki je iz ametistov, z ametisti: ametistni prstan; ametistna ogrlica 2. po barvi podoben ametistu: ametistno nebo ♪
- ametístov -a -o (ȋ) pridevnik od ametist: verižica z ametistovim obeskom ♪
- aritmétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na aritmetiko, računski: aritmetična operacija / danes pišejo aritmetično nalogo ♦ mat. aritmetična sredina vsota vrednosti, deljena s številom vrednosti; aritmetično zaporedje zaporedje, pri katerem je razlika med dvema zaporednima členoma stalna ♪
- aritmétik -a m (ẹ́) strokovnjak za aritmetiko ♪
- aritmétika -e ž (ẹ́) veda o računanju s števili, računstvo: aritmetika in geometrija / učbenik aritmetike / politična aritmetika uporaba aritmetičnih metod pri obravnavanju pojavov v družbenem življenju ♪
- aritmetizírati -am dov. in nedov. (ȋ) mat. dati čemu aritmetično obliko: aritmetizirati geometrijski izrek ♪
- čeméti -ím [čǝm] nedov., čemì (ẹ́ í) 1. negibno, tiho sedeti: vojaki čemijo ob ognju / čez dan čemi sova v duplini; ekspr. kar naprej čemi v svoji sobi; pren. nizke hiše čemijo med drevjem // nepremično, duševno odsotno gledati: tiho je čemel predse 2. biti napol buden: ležali so na pogradih in čemeli v temi ♪
- čuméti -ím nedov. (ẹ́ í) čemeti: naslonil se je na palico in čumel; ptica čumi v kletki / dolgo je čumela predse / stari ljudje navadno ne spijo, samo čumijo ♪
- douméti -úmem stil. -uméjem dov., tudi doúmel; doúmljen tudi doumét (ẹ́ ȗ, ẹ̑) popolnoma, do konca razumeti, spoznati: doumeti bistvo problema, smisel stavka; ne more doumeti vsega, kar se je zgodilo; prizadeval si je doumeti pisateljevo osebnost; doumela je to do dna ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226