Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

meta (126-150)


  1.      spremétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. knjiž. premetavati: spremetati stvari / življenje ga je neusmiljeno spremetalo 2. zastar. obhajati, spreletavati: groza ga spremeta / sram ga je bilo in barve so ga spremetale 3. zastar. spreminjati: kar naprej spremeta svoje misli in sklepe; vrstni red se spremeta ♪
  2.      spremetáti  -méčem dov., spremêči spremečíte; spremêtal (á ẹ́) knjiž. premetati: spremetati knjige spremetán -a -o: vse je bilo razbito in spremetano ♪
  3.      spremetávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. premetavati: vihar spremetava ladjo; spremetavati se z ene strani na drugo / vojna ga je spremetavala po svetu ∙ knjiž. v njenih predstavah se je vse spremetavalo mešalo ♪
  4.      tríklórmetán  -a m (ȋ-ọ̑-ȃ) kem. metan, ki ima tri vodikove atome nadomeščene s klorovimi ♪
  5.      umétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) delati, da se iz smetane izloči maslo: umetati v pinji / umetati maslo ♪
  6.      zamétati 1 -am nedov. (ẹ̑) nav. 3. os. 1. v zvezi s sneg v velikih količinah padajoč zakrivati, prekrivati: sneg zameta avtomobile / naletavalo je in sneg je polagoma zametal pokrajino 2. z nošenjem, prenašanjem česa kam brisati: burja zameta stopinje v snegu / veter zameta poti s snegom zakriva, prekriva ♪
  7.      zamétati 2 -am nedov. (ẹ̑) star. 1. zaradi neustreznih lastnosti, neuporabnosti metati proč: staro pohištvo zametajo 2. odklanjati, zavračati: zametati darila / zametati novo vero ● star. vse življenje so ga zametali zapostavljali, zaničevali ♪
  8.      zametáti  -méčem dov., zamêči zamečíte; zamêtal (á ẹ́) z metanjem česa navadno drobnega zakriti, zadelati: zametati luknje na cestišču s peskom // z metanjem česa narediti kaj neprehodno, nedostopno: vrata so zametali z deskami zametán -a -o: vhod je zametan s snegom ♪
  9.      zametávanje  -a s (ȃ) glagolnik od zametavati, metati proč: zametavanje hrane / zametavanje starih navad ♪
  10.      zametávati 1 -am nedov. (ȃ) nav. 3. os. 1. v zvezi s sneg v velikih količinah padajoč zakrivati, prekrivati: sneg zametava poti 2. z nošenjem, prenašanjem česa kam brisati: burja zametava sledove v snegu ♪
  11.      zametávati 2 -am nedov. (ȃ) star. 1. zaradi neustreznih lastnosti, neuporabnosti metati proč: pregledoval je gobe in zametaval neužitne; zametavati star časopisni papir 2. odklanjati, zavračati: zametavati pomoč / zametavati dokaze, pripombe / zametavati resnico ♪
  12.      zmetáti  zméčem dov., zmêči zmečíte; zmêtal (á ẹ́) 1. z metanjem spraviti kaj a) kam: zmetati seno na svisli; zmetati vse na tla, skozi okno; zmetati star papir v koš / ekspr. letala so zmetala bombe na mesto spustila / zmetati veje na kup b) s česa: zmetati drva z voza 2. pog., ekspr. porabiti, potrošiti: za obleko zmeče veliko denarja; za to bi lahko zmetal celo premoženje ● pog., ekspr. zmetati hrano vase hitro, hlastno pojesti; ekspr. zmetati stvari v kovček hitro, brez reda spraviti; ekspr. zmetati vse v en koš ne upoštevati razlik med stvarmi, problemi; ekspr. ves svoj prezir mu je zmetal v obraz brez obzirov izrazil; ekspr. v naglici je nekaj zmetal na papir napisal; prim. izmetati ♪
  13.      zmetávati  -am nedov. (ȃ) 1. z metanjem spravljati kaj a) kam: zmetavati seno na svisli / zmetavati gnoj na kup b) s česa: zmetavati drva z voza 2. pog., ekspr. porabljati, trošiti: za neumnosti zmetava denar; prim. izmetavati ♪
  14.      žámetast  -a -o prid. (á) 1. značilen za žamet: žametast lesk, otip, videz // ki je iz žameta; žameten: žametaste hlače; žametasto krilo 2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben žametu: žametasta roka; žametasta trava; pesn. žametasto nočno nebo / žametast pogled prijazen, nežen // blagoglasen in rahlo zamolkel: imeti žametast glas žámetasto prisl.: žametasto črn; žametasto prijazen ♪
  15.      abrazív  -a m (ȋ) metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv ♪
  16.      aglomerácija  -e ž (á) 1. kopičenje, strnjevanje, združevanje: industrijska aglomeracija; aglomeracija visoko kvalificiranih delavcev v podjetju; aglomeracija prebivalstva 2. urb. naselbinska enota: zasnovati aglomeracijo turističnih objektov; vas ni več homogena socialna aglomeracija; prebivalstvo v mestnih aglomeracijah ◊ metal. obrat za pripravljanje rude ♪
  17.      àko  in ako vez. (ȁ) raba peša 1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane; ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli; to bi ti zmogla, ako bi hotela; ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno 2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem 3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju 4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit ♪
  18.      àkromát  -a m (ȁ-ȃ) fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez barvnih robov ♪
  19.      àkromátičen  -čna -o prid. (ȁ-á) fiz. ki da sliko predmeta brez barvnih robov: akromatični objektiv; akromatično lečje / akromatične barve ♪
  20.      àkromatízem  -zma m (ȁ-ȋ) fiz. lastnost lečja, da dá sliko predmeta brez barvnih robov ♪
  21.      álfa  -e ž, tudi neskl. (ȃ) prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama ∙ ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran álfa neskl. pril. prvi po vrsti: kot alfa meri 45°; odstavek alfa ♦ fiz. žarki alfa in alfa žarki jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; metal. železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910°C ♪
  22.      alkohól  -a m (ọ̑) brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola; konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi ♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid // alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola ♪
  23.      anastigmát  -a m (ȃ) fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez astigmatizma ♪
  24.      androgamét  -a m (ẹ̑) biol. androgameta ♪
  25.      ántikorozíjski  -a -o prid. (ȃ-ȋ) metal. ki preprečuje korozijo: izdelovati antikorozijska sredstva v tekočem stanju / antikorozijska zlitina zlitina, odporna proti koroziji ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA