Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
merljiv (38)
- merljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da meriti: majhne, komaj še merljive količine / te napake so mnogo bolj vidne in merljive ♪
- merljívost -i ž (í) lastnost, značilnost merljivega: merljivost pojavov ♪
- cmerljív -a -o prid. (ȋ í) ekspr. ki se (rad) joka: cmerljiv otrok / biti cmerljive narave ♪
- cmerljívec -vca m (ȋ) ekspr. kdor se (rad) joka: ker je bil vesele narave, ni maral cmerljivcev ♪
- izmerljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da izmeriti: izmerljiva razdalja; izmerljivo trajanje; pren. izmerljive posledice odločitev ♪
- izmerljívost -i ž (í) lastnost, značilnost izmerljivega: izmerljivost obsega ♪
- nèizmerljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izmeriti: neizmerljiv pojav; te stvari so neizmerljive / škoda je skoraj neizmerljiva; pren. to daje njegovim delom neizmerljivo globino ♪
- nèizmerljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neizmerljivega: neizmerljivost globine ♪
- nèmerljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da meriti, izmeriti: nemerljive količine / nemerljivi pojavi ♪
- nèmerljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nemerljivega: nemerljivost družbenih pojavov ♪
- nèpremerljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) neizmerljiv: te stvari so nepremerljive ♪
- nèprimerljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da primerjati: podatki so bili med seboj neprimerljivi; vtis južnjaškega mesta je s severnjaškim neprimerljiv 2. ekspr. ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: neprimerljiv domislek / v opisovanju značajev je avtor neprimerljiv 3. ekspr. zelo velik: neprimerljiva lepota / njena pomoč je bila neprimerljiva nèprimerljívo prisl.: neprimerljivo razlagati; neprimerljivo lep ♪
- nèprimerljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neprimerljivega: neprimerljivost teh podatkov ♪
- primerljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da primerjati: zaradi enakih izhodišč so podatki primerljivi; rezultati teh raziskav med seboj niso primerljivi // ki se glede na kako lastnost da s čim enačiti: njihove uprizoritve so primerljive z uprizoritvami v osrednjem gledališču; nič ni bilo primerljivo s pogledom na to lepoto ♪
- primerljívost -i ž (í) lastnost, značilnost primerljivega: lahka primerljivost; primerljivost podatkov ♪
- sòizmerljív -a -o prid. (ȍ-ȋ ȍ-í) mat. ki se da izmeriti, izraziti z drugim: soizmerljivi količini ♪
- usmerljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da usmeriti: usmerljivo zrcalo ♪
- zamerljív -a -o prid. (ȋ í) nav. ekspr. ki (rad) zameri: zamerljiv človek; ne bodi no tako zamerljiv, saj ni mislil nič hudega zamerljívo prisl.: zamerljivo odgovoriti ♪
- zamerljívec -vca m (ȋ) ekspr. zamerljiv človek: vedeli so, da je zamerljivec ♪
- zamerljívost -i ž (í) nav. ekspr. lastnost, značilnost zamerljivega človeka: očitajo mu preveliko zamerljivost / starostna zamerljivost ♪
- zmerljívka -e ž (ȋ) groba, nespoštljiva, žaljiva beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu: izreči zmerljivko; ekspr. obsuti koga z zmerljivkami; kletve in zmerljivke ♪
- ìnkomenzurabílen -lna -o prid. (ȉ-ȋ) knjiž., redko ki se ne da meriti, izmeriti; nemerljiv, neizmerljiv: ta pojav je inkomenzurabilen // ki se ne da primerjati; neprimerljiv: to sta inkomenzurabilna simbola ♪
- ìnkomenzurabílnost -i ž (ȉ-ȋ) knjiž., redko nemerljivost, neizmerljivost: inkomenzurabilnost misli, mišljenja / inkomenzurabilnost teh dveh simbolov ♪
- izméren -rna -o prid. (ẹ̄) knjiž., redko izmerljiv: izmerna razdalja ♪
- komenzurabílen -lna -o prid. (ȋ) mat. ki se da izmeriti, izraziti z drugim; soizmerljiv: komenzurabilni količini ♪
1 26