Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mer (601-625)



  1.      ateízem  -zma m () tajenje, nepriznavanje boga, brezboštvo: popoln ateizem ♦ filoz. filozofska smer, ki zanika eksistenco boga
  2.      atlántski  -a -o prid. () nanašajoč se na Atlantik: atlantska flora; atlantsko podnebje ◊ bot. atlantska cedra; meteor. atlantska fronta; polit. Atlantski pakt vojaška zveza nekaterih zahodnoevropskih držav in Združenih držav Amerike po drugi svetovni vojni; Atlantska listina razglas predsednikov Združenih držav Amerike in Velike Britanije iz leta 1941 o načelih povojne ureditve sveta
  3.      atmosfêra  -e ž () 1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast 2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero; zrasel je v kulturni atmosferi; delo odseva atmosfero časa; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih 3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm2; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2astr. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije; reakcija poteka v dušikovi atmosferi
  4.      avantgárda  -e ž () 1. idejni nosilci kakega gibanja: politična, organizacijska avantgarda; avantgarda ljudskih množic, delavskega razreda // predstavniki novih smeri, zlasti v umetnosti: glasbena, gledališka avantgarda 2. redko prednja straža, predstraža: konjenica je bila poslana naprej kot avantgarda
  5.      avantgárden  -dna -o prid. () nanašajoč se na avantgardo: zavzeti avantgarden položaj; avantgardne sile; avantgardna vloga delavstva / prištevajo ga med avantgardne dramatike; avantgardna glasba; avantgardna smer v literaturi
  6.      avantgardíst  -a m () kdor si prizadeva za uveljavitev nove smeri, zlasti v umetnosti: v začetku svojega gledališkega udejstvovanja je bil avantgardist; filmski, glasbeni avantgardist
  7.      avantgardízem  -zma m () avantgardna smer, zlasti v literaturi, umetnosti: glasbeni avantgardizem; težnje avantgardizma ali modernizma / vprašanje mladinskega avantgardizma v organizaciji
  8.      avdiométer  -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje slušnih zmogljivosti ušesa: ugotoviti stopnjo naglušnosti z avdiometrom
  9.      averoízem  -zma m () filoz. srednjeveška arabska filozofska smer, ki odreka duši nesmrtnost: seznanil se je z arabsko filozofijo in je širil averoizem
  10.      Ávgijev  -a -o prid. (á) knjiž., ekspr., v zvezi Avgijev hlev neurejen, umazan prostor: očisti že enkrat ta svoj Avgijev hlev; pren. Avgijev hlev kulturnih razmer
  11.      avguštinízem  in avgustinízem -zma m () filoz. filozofska smer, ki izhaja iz naukov sv. Avguština
  12.      ávstromarksízem  -zma m (-) politična smer avstrijskih socialistov v začetku 20. stoletja, zlasti v zvezi z narodnim vprašanjem: ideolog, teoretik avstromarksizma / zavzeti stališče avstromarksizma
  13.      ávtocésta  in ávto césta -e ž (-ẹ́) cesta z najmanj dvema pasovoma v vsako smer in po sredi predeljena: graditi avtocesto; zapeljati z avtoceste // široka cesta, določena za avtomobilski promet: vzdrževanje avtoceste Ljubljana-Zagreb
  14.      ávtokár  -a m (-) v nekaterih deželah velik, udoben avtobus za potovanja ali izlete: avtokari se ustavljajo zmeraj na trgu sredi mesta
  15.      avtomát  -a m () 1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja: zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati; steklenice polnijo z avtomati; elektronski avtomat; računski, telefonski avtomat; avtomat za zavijanje cigaret; z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala; dela kakor avtomat brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehaničnovoj. brzostrelka // aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec: avtomat je prazen, ne dela; avtomat je igral stare popevke; restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate; ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone; avtomat za vozovnice, znamke 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: razmere so naredile iz njih avtomate / osebe njegovega romana so brezdušni avtomati
  16.      avtomátičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji; avtomatične prestave, zavore; avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti; avtomatična valorizacija pokojnin; avtomatično napredovanje v službi // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične avtomátično prisl.: naprava deluje avtomatično; s tem bo avtomatično izgubil svoj položaj; avtomatično mu je pritrdil
  17.      avtomátika  -e ž (á) teh. sistem avtomatskih naprav: elektronska avtomatika; avtomatika za kontrolo plinov / kamera je opremljena z avtomatiko za osvetlitev avtomatsko napravo // veda o avtomatizaciji: inštitut za elektroniko in avtomatiko
  18.      ávtorski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture; objava avtorskega dela / avtorski honorar; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravicbiblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev; jur. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj
  19.      ávtosugestíja  -e ž (-) sugestija samemu sebi: uspeh je dosegel z veliko mero avtosugestije
  20.      avtotipíja  -e ž () tisk. tehnika visokega tiska z rastrskim klišejem: avtotipija je v reprodukcijah najpogosteje rabljena / v knjigi je razmeroma dosti avtotipij odtisov v tej tehniki // kliše, ki izkazuje poltone; rastrski kliše
  21.      ázimut  -a m () geogr. kot med smerjo proti severu in smerjo opazovanega predmeta: določiti, odmeriti azimut; azimut 40°
  22.      babúra  -e ž () slabš. grda, zoprna starejša ženska: krmežljava, skopa babura // ženska sploh: še zmeraj lazi za tisto baburo
  23.      babúza  -e ž (ū) zastar. babura: Še ne zmeni se babuza, ko pred njo obstojim in jo začnem z očmi meriti (S. Jenko)
  24.      báhati se  -am se in baháti se -ám se nedov. (á; á ) čez mero se hvaliti: ta človek se rad baha; baha se, da ima vsega dovolj; bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki // postavljati se, ponašati se: kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi; zastar. na gostiji so bahali z vinom ∙ bahati se s pavjim perjem s čim tujim
  25.      balkanizácija  -e ž (á) nav. slabš. uvajanje balkanskih razmer: balkanizacija Evrope

   476 501 526 551 576 601 626 651 676 701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA