Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mer (576-600)



  1.      antropometríja  -e ž () metoda za določanje razmerij človeškega telesa: tudi v zdravstvu uporabljajo antropometrijo / razvoj antropometrije
  2.      apertúra  -e ž () fiz. velikost, premer odprtine pri optični napravi: apertura objektiva
  3.      aplicírati  -am dov. in nedov. () 1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase; aplicirati pravilo na konkreten primer; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere 2. uporabiti, uveljaviti: rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo; aplicirati znanje v praksi 3. obl. našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje: aplicirati čipke na obleko aplicíran -a -o: pouk je apliciran na krajevne potrebe; aplicirane vede aplikativne
  4.      aplikácija  -e ž (á) 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu 3. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja ♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu
  5.      apolíničen  -čna -o prid. (í) knjiž. skladen, umerjen: apolinični tip človeka; princip apolinične lepote / dionizična in apolinična glasba, umetnost
  6.      ár  -a m () ploščinska mera, 100 m2: pogozditi petdeset arov [a] zemljišča
  7.      aréna  -e ž (ẹ̑) 1. okrogel prostor za nastopanje, obdan s stopničasto se dvigajočimi sedeži: toreador je stopil v areno; cirkuška arena; klovn v areni / prostorna arena se je napolnila z gledalci 2. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: v literarno areno prihajajo mladi pesniki; nekateri narodi so se pozno pojavili v zgodovinski areni; razmere v mednarodni, politični areni; umakniti se iz športne, tekmovalne arene / stati sredi arene življenja ◊ film. velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala
  8.      areométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje gostote tekočin, gostomer: meriti z areometrom; lestvica areometra
  9.      aristotélik  -a m (ẹ̄) filoz. pristaš filozofske smeri, ki temelji na osnovnih načelih Aristotelove filozofije: arabski, krščanski aristoteliki
  10.      aristotelízem  -zma m () filoz. filozofska smer, ki temelji na osnovnih načelih Aristotelove filozofije: utemeljitelj arabskega aristotelizma
  11.      àrítmičen  -čna -o prid. (-í) ki ni ritmičen: aritmičen ples ♦ med. utrip žile je aritmičen neenakomeren, nepravilen
  12.      aritmíja  -e ž () neenakomernost ritma: aritmija verza ♦ med. aritmija srca, žile neenakomerno, nepravilno utripanje
  13.      aršín  -a m () nekdaj ruska dolžinska mera, približno 70 cm: palica, dolga dva aršina
  14.      artístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na artiste ali artizem: a) artistična cirkuška skupina b) artistična dognanost slike; dovršena artistična obdelava risanega filma; Prešernov Sonetni venec je vrhunec njegovega artističnega mojstrstva / gledališka predstava ni bila problemska, ampak predvsem artistična / evropske artistične smeri artístično prisl.: artistično dognan opis
  15.      asanácija  -e ž (á) izboljšanje, izboljšavanje zdravstvenih in higienskih življenjskih razmer: zaradi malarije je potrebna asanacija pokrajine; asanacija predmestja, vasi / asanacija vodnjaka / asanacija nasadov obnavljanje, urejanje
  16.      asanírati  -am dov. in nedov. () izboljšati zdravstvene in higienske življenjske razmere: asanirati okolico mesta / asanirati vodnjak / asanirati stare vinograde
  17.      ascendénca  -e ž (ẹ̑) jur. sorodstveno razmerje v ravni črti nazaj
  18.      àsimétričen  -čna -o prid. (-ẹ́) ki ni simetričen, nesomeren: asimetričen obraz; asimetrična oblika; asimetrična razvrstitev ♦ avt. asimetrični žaromet žaromet, ki razsvetljuje rob cestišča močneje kakor sredino
  19.      àsimetríja  -e ž (-) odsotnost, pomanjkanje simetrije, nesomernost: vzroki za asimetrijo / asimetrija človekovih notranjih organov
  20.      asimilácija  -e ž (á) vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: problem narodnostne asimilacije; asimilacija naseljencev v Ameriki; odpornost manjšine proti asimilaciji / asimilacija zamejskih Slovencev raznarodovanje // zbliževanje, izenačevanje: zaradi tesnih medsebojnih zvez je prišlo do gospodarske, duhovne in politične asimilacije; močna kulturna asimilacija med doslej tujima svetovoma / končal je svojo politično asimilacijo prilagajanjebiol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; usvajanje, prilikovanje; lingv. prilagoditev ene vrste glasov drugi, prilikovanje; ped. spajanje novih spoznanj s starimi
  21.      asimilát  -a m () 1. kdor se je asimiliral: čeprav asimilacija uspe, vedno ostane nekaj, po čemer se asimilati razlikujejo / rastlinski asimilat 2. biol. organska snov, ki nastane pri asimilaciji: asimilati v klorofilnih celicah
  22.      asimilatóričen  -čna -o prid. (ọ́) ki je usmerjen, ki teži k asimilaciji: zavreti asimilatorično silo tuje kulture
  23.      asistènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih: bolnik je vprašujoče gledal primarija in njegova asistenta; asistent režije / zobni asistent ♦ film. asistent kamere pomočnik glavnega snemalca filma; šol. pomožni asistent študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah // najnižji znanstveni sodelavec na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: razpisati delovno mesto asistenta za zgodovino drame; izvoljen je bil za asistenta na inštitutu; asistent na univerzi
  24.      astigmatízem  -zma m () 1. med. očesna napaka zaradi neenakomerno izbočene roženice: zdraviti astigmatizem 2. fiz. napaka leče, da upodobi točko kot dve črtici
  25.      astroláb  tudi astrolábij -a m (; á) astr., nekdaj priprava za merjenje kotnih razdalj na nebu: z astrolabom ugotoviti geografsko širino / astrolab s prizmo tej pripravi podoben instrument

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA