Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

mer (4.876-4.900)


  1.      rédčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. delati (bolj) redko: firnež redči barve; redčiti omako z vodo / redčiti peso, solato; redčiti veje / redčiti gozd ♦ agr. redčiti sadnemu drevju plodove 2. povzročati, da se kaka skupina, skupnost številčno manjša: kuga, lakota je redčila prebivalstvo rédčiti se 1. postajati (bolj) redek: lasje se mu že redčijo / gozd se redči, kmalu bomo na vrhu / megla se redči / ekspr. noč se redči postaja manj temna 2. postajati številčno manjši: zaradi napadov, naporov se je četa redčila / zelene površine v mestih se zmeraj bolj redčijo ♪
  2.      rédek  -dka -o prid., redkéjši tudi rédkejši (ẹ́) 1. ki je bolj v tekočem kot v trdnem stanju: redka omaka; malta je preveč redka 2. razvrščen v velikih medsebojnih presledkih: redke veje; trava je zaradi suše redka; redko drevje / redki lasje; ima zelo redko brado // ki sestoji iz enot, razvrščenih v velikih medsebojnih presledkih: redek glavnik; redek gozd / redka mreža mreža z večjimi luknjicami; redko blago 3. skozi katerega se lahko vidi: redka megla / ekspr. redka tema 4. ki obstaja v majhni meri: promet v tistih krajih je še redek; redka naseljenost 5. ki je glede na določeno dejstvo tak, kakršnih je v določeni skupini malo: on je eden izmed redkih ljudi, ki mu je to uspelo; to vedo le redki posamezniki // ki je tak, kakršnih je malo sploh: knjižnica hrani več redkih starih knjig; ta rastlina, žival je redka 6. ki se pojavlja v velikih časovnih presledkih: redki streli / njegovi obiski so postajali vse bolj redki / na redke čase se vidiva malokdaj, poredkoma 7. ki se malokdaj pojavi, ponovi: dočakati redek jubilej; taki prizori v sodobni dramatiki niso redki; izkoristiti redko priložnost / postreči z izbranimi, redkimi jedmi // ki ima razmeroma majhno frekvenco: to so redki primeri; slovar vsebuje tudi redke besede ● ta človek je redkih besed zelo malo govori; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi ◊ les. redki les les z redkimi, širokimi letnicami; metal. redke kovine kovine, ki se zaradi dragih postopkov pridobivanja redko uporabljajo rédko prisl.: redko prihaja k nam; redko obljudeni kraji; ekspr. redko redko se to zgodi rédki -a -o sam.: le redki to razumejo; jesti kaj redkega; na redko mu piše naredko; po redkem se vidita poredkoma ♪
  3.      réden  -dna -o prid., rédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki se ujema, je v skladu s predpisi, načrti in je določen vnaprej: redne in dodatne delovne obveznosti; reden in izreden / redni delovni čas z zakonom določen polni delovni čas; redni letni dopust / poskusil bom urediti stvar najprej po redni poti // ki se ujema, je v skladu s predpisi, pravili in se ponavlja ob določenem času, v določenih časovnih presledkih: jutri imamo redni letni zbor / redne letalske, prometne zveze / redni in posebni vlaki / redna izdaja, knjižna zbirka 2. ki ima s splošno veljavnimi predpisi, pravili določen status, pravni položaj: redni član društva; redni študent / redni član akademije akademik najvišje stopnje; redni profesor univerzitetni predavatelj najvišje stopnje 3. ki je tak, kot se pričakuje, mora biti: veter je močno oviral reden potek tekmovanja 4. ki se ponavlja ob določenem času, v določenih časovnih presledkih: redni dnevni sprehod; redna radijska oddaja; redno čiščenje zob; sprva slučajna srečanja so postajala vse bolj redna // ki se ponavlja brez izostankov, preskokov: zahtevati redno dostavo časopisa; reden in nereden 5. ki dela kaj v enakomerno se ponavljajočih, sorazmerno kratkih časovnih obdobjih: redni bralci knjig; on je v tej hiši reden gost 6. ki ima, kaže smisel za red: redni učenci; reden in nereden / redno življenje 7. stalno organiziran in označen po zahtevah mednarodnega prava: v boju proti upornikom so sodelovale tudi redne čete; priznati partizane kot redno vojsko / redni diplomatski odnosi diplomatski odnosi, ki jih vzdržujejo stalne diplomatske misije ◊ jur. sprejeti zakon po rednem postopku po postopku v več stopnjah, določenih z zakonom; redna likvidacija likvidacija, ko delovna organizacija ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti; redna sodišča sodišča, ki odločajo predvsem v civilnih in kazenskih zadevah; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; min. redni žarek žarek, ki ima v kristalu v vseh smereh isto hitrost; šol. redni izpitni rok; šport. v rednem času se je tekma končala neodločeno rédno prisl.: revija izhaja redno; ta bolezen se redno konča s smrtjo; ekspr. redno odhaja na počitnice v hribe; po kosilu redno pijejo kavo; redno ali izredno študirati ∙ zastar. niti redno se ni poslovil, tako se mu je mudilo primerno, kot zahteva vljudnost; redno se zaposliti za nedoločen čas in s polnim delovnim časom; zastar. redno zasajene trte v urejenih, ravnih vrstah ♪
  4.      redítelj 1 -a m (ȋ) 1. kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi: reditelji z rdečimi trakovi na rokavih so usmerjali množico; kinematografsko podjetje zaposli več rediteljev; reditelj na parkirnem prostoru, v gledališču // šol. učenec, ki skrbi za red, čistočo v razredu: reditelj je pobrisal tablo in prezračil razred 2. zastar. organizator, vodja: reditelj maškarade, veselice / dvorni reditelj ceremoniar ♪
  5.      rédkokàm  prisl. (ẹ́-ȁ) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: redkokam gre ♪
  6.      redkozóbec  -bca m (ọ̑) nav. mn., zool. južnoameriški sesalci z zakrnelim zobovjem ali brez zob, Edentata ♪
  7.      reducírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše a) glede na količino, število; zmanjšati, omejiti: reducirati izdatke, uvoz; reducirati na najmanjšo mero; tlak se reducira z ventilom / reducirati vojaštvo / reducirati besedilo skrajšati b) glede na možni razpon: reducirati moč, vpliv koga 2. narediti, povzročiti, da ima kdo česa manj; omejiti, odvzeti: reducirati elektriko, hrano 3. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo, omejiti: svoja raziskovanja je reduciral na žuželke / govornik je vseh pet problemov reduciral na enega samega; življenje se ne da reducirati na mehaniko 4. kem. oddati kakemu elementu ali spojini elektrone: ogljik reducira bakrov oksid; reducirati in oksidirati // metal. odvzeti kisik kovinskim oksidom: v plavžu reducirati železovo rudo / reducirati do železa, v železo ● nekdaj reducirati koga odpustiti ga zaradi zmanjšanja števila zaposlenih ◊ lingv. reducirati samoglasnike izgovoriti jih brez kake izgovorne prvine ali jih opustiti; mat. reducirati izraz, enačbo spremeniti izraz, enačbo v poenostavljeno obliko; meteor. reducirati vrednost pritiska na morsko gladino preračunati z merjenjem ugotovljeno vrednost pritiska v ustrezno vrednost glede na morsko gladino reducírati se kem. sprejeti elektrone od kakega elementa ali spojine: v tej reakciji se je žveplo oksidiralo in dušik reduciral // metal. z oddajanjem kisika preiti iz kovinskega oksida v kovino: reducirati se v železo reducíran -a -o: reducirani samoglasniki ♪
  8.      redúkcija  -e ž (ú) glagolnik od reducirati: redukcija izdatkov; redukcija uvoza na najmanjšo mero / redukcija zaposlenih / zaradi redukcije električnega toka dela niso končali / upirati se redukciji človeka na kakršnokoli shemo / redukcija silicijevega dioksida; redukcija in oksidacija / redukcija rude; redukcija s koksom / redukcija samoglasnikov / moderna vokalna redukcija ● knjiž., redko predmeti na sliki niso posnetki stvari, temveč shematične redukcije reducirane oblike ♪
  9.      redukcíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na redukcijo: redukcijski ukrepi / redukcijska lista porabnikov elektrike / redukcijski proces; oksidacijski in redukcijski / pridobivati svinec iz oksidnih spojin z redukcijskim taljenjem ◊ biol. redukcijska delitev delitev celic, pri kateri se zmanjša število kromosomov na polovico; metal. redukcijska peč; teh. redukcijski kos kos, s katerim se priključi cev manjšega premera na cev večjega premera; redukcijski plamen plamen, ki preprečuje oksidacijo; redukcijski ventil ventil, ki omogoča na odjemni strani stalno enak znižan tlak plina, pare ♪
  10.      redúktor  -ja m (ú) strojn. naprava, ki omogoča spreminjanje števila vrtljajev gnane in gonilne gredi v nespremenljivem razmerju: vstaviti reduktor; zamenjati olje v reduktorju / enostopenjski, dvostopenjski reduktor ♪
  11.      referénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. kar je s čim v določeni soodvisni povezanosti: obravnavati problem izseljenstva in njegove reference 2. nav. mn. priporočilo: biti brez referenc / ta uspeh bo pomagal našemu izvozu do primernih referenc ◊ biblio. v knjigi, članku točno navedeni podatki o kakem drugem besedilu, ki se omenja, na katero se sklicuje; elektr. kar na osnovi primerjanja usmerja delovanje (elektronskega) računalnika; lingv. odnos med jezikovnim znakom in predmetom, dogodkom, na katerega se znak nanaša ♪
  12.      refléks  -a m (ẹ̑) 1. nehoten odgovor organizma na dražljaj: izzvati refleks; refleks mišice, žleze; meriti hitrost refleksa ∙ ekspr. imeti dober refleks biti sposoben zelo hitro odgovoriti, reagirati na kaj 2. knjiž. kar je vidno, se kaže na površini česa v zmanjšani svetlobni moči; odsev: gledati reflekse luči na vodi // izraz, odraz: njegovo stališče je refleks javnega mnenja; ta pesem je refleks trenutnega razpoloženja / v Cankarjevi prozi so opazni refleksi krščanske tradicije sledovi, vplivi 3. lingv. glas kot pojavna oblika določenega drugega, razvojno predhodnega glasu: refleksi jata, nosnika ◊ biol. brezpogojni refleks nehotna, prirojena reakcija na dražljaj brez sodelovanja velikih možganov; obrambni refleks pri katerem se organizem z zelo hitrim gibom brani grozečih poškodb; pogojni refleks pridobljena reakcija na dražljaj s sodelovanjem velikih možganov; fot. refleks na fotografiji svetlobna lisa, nastala zaradi odboja svetlobe; med. kolenski refleks ♪
  13.      refleksíja  -e ž (ȋ) 1. premišljanje, razglabljanje: biti nagnjen k refleksiji; kritična refleksija; refleksija o družbenih razmerah / take refleksije so v romanu pogoste; filozofske, moralne, pesniške refleksije 2. knjiž. odboj: refleksija valov ● knjiž., redko rad bere refleksije miselno liriko; publ. značilni ameriški refleksiji na komunizem sta strah in sovraštvo reakciji ◊ filoz. usmerjanje zavesti mislečega osebka na lastne misli in sebe ♪
  14.      refleksíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na refleksijo: pot do spoznanja bistva ni čutna, ampak refleksivna ◊ filoz. refleksivna zavest zavest, usmerjena na samo sebe; lingv. refleksivni glagoli povratni glagoli; lit. refleksivna lirika miselna lirika; mat. refleksivna relacija relacija, pri kateri je vsak element množice enak samemu sebi ♪
  15.      reflektírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. 1. odbijati: reflektirati svetlobo, toploto; zvok se reflektira / na gladini jezera (se) reflektirajo hiše odsevajo 2. kazati, izražati: umetnost reflektira družbene in osebne spremembe; v pravnih predpisih se že reflektirajo novi odnosi / čas je prikazan v romanu samo toliko, kolikor reflektira v junakovi zavesti 3. v zvezi z na želeti si dobiti kaj: reflektirati na drugo delovno mesto, brezplačno oskrbo; reflektirati na splošno priznanje ● knjiž., redko reflektirati na njihov prihod je nesmiselno računati, zanašati se reflektíran -a -o: reflektirani valovi ♦ filoz. reflektirana zavest zavest, usmerjena na samo sebe ♪
  16.      refléktor  -ja m (ẹ́) priprava z vbočenim zrcalom za odbijanje, usmerjanje svetlobe, ki jo daje v njej nameščen svetlobni vir, žaromet: obrniti, usmeriti reflektor; osvetljevati z reflektorjem; reflektorji v gledališču; žarnica v reflektorju / prižgati reflektor / avtomobilski reflektor ∙ ekspr. po dolgem času je igralec spet stopil pod reflektorje začel igrati v gledališču, filmih // kar odbija svetlobo, toploto: uporabiti zrcalo kot reflektor; reflektor za toploto, zvok ◊ fiz. reflektor astronomski daljnogled s konkavnim zrcalom kot objektivom; med. čelni reflektor vbočeno ogledalo, ki se nosi na čelu, za odbijanje, usmerjanje svetlobe pri pregledovanju ušesa, nosu, grla; rad. reflektor del oddajne ali sprejemne antene za odklanjanje elektromagnetnih valov v zaželeno smer ♪
  17.      refórmen  -mna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na reformo: reformni predpisi, ukrepi / reformno obdobje ◊ obl. reformna obleka okoli leta 1900 moderna obleka, ki je v primerjavi s predhodno modo bolj enostavna, udobna, praktična ♪
  18.      refrákcija  -e ž (á) fiz. pojav, da se spremeni smer valovanja pri prehodu v drugo snov; lom: refrakcija svetlobe; refrakcija zvoka ♦ astr. atmosferska refrakcija pojav, da se spremeni smer svetlobe pri prehodu skozi ozračje, zaradi česar so nebesna telesa navidezno višje nad obzorjem ♪
  19.      refraktométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje lomnega količnika: z refraktometrom izmeriti lomni količnik vode ♪
  20.      réga  in rêga medm. (ẹ̑; ȇ) posnema glas žabe: iz mlake je bilo slišati: rega, rega, rega, kvak, kvak; sam.: žabe so se enakomerno oglašale s svojim rega ♪
  21.      regírati  -am nedov. (ȋ) star. vladati, odločati: kdo torej regira: vladar ali parlament / regirati v društvu ● star. po njegovem mnenju vse regira luna vse določa, na vse odločilno vpliva; nižje pog. dobro si jih regiral vodil, usmerjal ♪
  22.      registrátor  -ja m (ȃ) 1. kdor kaj registrira: registrator avtomobilov, delovnih organizacij; registrator na sodišču / registrator prejetih in odposlanih dopisov / kronist je bil skrben registrator krajevnih dogodkov / pisatelj je bil odličen registrator vojnih razmer opisovalec / ekspr. otrok je občutljiv registrator napetosti v družini // adm. strokovni delavec v registraturi: arhivarji in registratorji 2. naprava za registriranje česa: registrator se je pokvaril; registrator električne napetosti, potresov; valj, vzmet registratorja 3. adm. kartonaste platnice s širokim hrbtom in mehanizmom za vpenjanje, shranjevanje listin, dopisov: vložiti spis v registrator // med takima platnicama vložene, shranjene listine, dopisi: prelistati registrator / prebrati registrator ♪
  23.      registrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. vpisati v register: registrirati avtomobil, obrt, organizacijo; registrirati se kot izvoznik / registrirati člane; registrirati prejem pošiljke / vseh slik tega slikarja še niso registrirali ugotovili in opisali 2. zapisati, na določen način pokazati zaznavanje določenega dejstva: naprava registrira potrese na papirnatem traku; fotografski aparat je registriral neznani leteči predmet / blagajna registrira vsak izdatek / z dobrimi merilnimi napravami registrirajo najmanjšo spremembo materiala 3. nakratko opisati, poročati o čem: radio in časopisi so registrirali ta kulturni dogodek; registrirati tuje kritike na kulturni strani 4. ekspr. zaznati, opaziti: na njej nisem registriral nobene spremembe; z vrha hriba je registriral prihajajočega; registrirati z očmi, vohom ● žarg. registrirati se s kom (pri matičarju) (civilno) se poročiti registríran -a -o: za zunanjo trgovino registrirano podjetje ♪
  24.      regístrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na register ali registriranje: registrska oznaka, številka; registrska tablica vozila / registrska taksa / registrsko območje / registrska blagajna blagajna za registriranje in seštevanje izkupičkov ◊ navt. registrska tona enota za merjenje ladijske prostornine, 2,8 m3 ♪
  25.      regljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. oglašati se z glasom rega: v mlaki regljajo žabe; kvakati in regljati 2. povzročati enakomerno se ponavljajoče rezke glasove: regljati z ragljami / ekspr. strojnice so spet začele regljati 3. slabš. govoriti, pripovedovati: kar naprej reglja o tem; reglja in reglja, delo pa čaka / celo uro že regljata govorita, se pogovarjata // neprijazno, jezno govoriti: regljala je, naj nehajo, oni pa so mirno delali dalje / regljati na moža kričati, vpiti regljáti se nar. smejati se: veselo, na glas se regljati regljajóč -a -e: regljajoče strojnice; regljajoče žabe ♪

   4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA